tale medvedek pa ni slab

jesen

Salut,

Glede na malo objavljanja zadnje tedne potrjujem domneve tistih, ki menijo, da je moj izostanek povzročilo delo na faxu :o). Veliko dela imam, tudi ogromno neke tako bi rekli administracije. Nonstop nekaj rihtam za razne grupe- veliko imamo namreč predstavitev in teamskega dela, urejam zapiske, pišem poročila, eseje in seminarske nal., tako da sploh nimam več nikakršnega urnika. Počitniško ustaljen dan je že zdavnaj zamenjalo brzenje po sivi prestolnici, v kateri bom kmalu kot (v navednicah seveda) doma.

Proti stanovanju sicer nimam nič. Je tako lepo, da si ga lahko poželi vsako <3, je pa še vedno najlepše v Tolminu. Moti me predvsem gneča, smog in nenehna nikolikončana megla prek celega dne. Mimogrede, ko smo že danes premaknili uro, zdaj bo še prej tema, tako da se lahko od sonca poslovimo nekje do aprila :SS. (ni mi všeč)
Prejšnji teden je bila pri meni mami. Imela je namreč operacijo krčnih žil z radiofrekvenčno terapijo, ob sedmih zjutraj v ponedeljek. V Sanatoriju v Rožni dolini naj bi opravili poseg, a so jo poslali domov, ker je bila fino prehlajena :(. Sicer še dobro, ker bi morala dobiti anastezijo po celotnem telesu, njena dihala pa niso bila ravno v operacijskem stanju. Tako jo je taksist meni nič-> tebi nič dostavil nazaj v moje stanovanje že pred osmo, kjer je smrkajoča se počakala fotra, ki je prišel po njo iz Tolmina. Sedaj je bila celotne krompirjeve počitnice doma v upanju, da se pozdravi. Posledica: prehlad vedno traja sedem dni in izguba volje do dela. Človek, ki vse dni nekako prebije med štirimi stenami v upanju, da bo ozdravel, pač naravno postane nekolko melanholičen. Danes je še dež, tako da je zunaj prav turobno. Ko sem šla hodit sem skoraj sredi poti zaspala, če nebi vame svetili norci z meglenkami.
Drugače ni nič pretresljivega iz zadnjih tednov. Računalnik me jebe 200 na uro, da mi živce para. Kar naenkrat zatrokira in je bil že trikrat na servisu. Zbirše mi vse podatke, težava naj bi bila nedoločljiva, podjetje, ki nam naj bi zagotovilo garancijo pa je šlo v stečaj (beri: ne javljajo se). Imam ene nove čevlje camper, ta teden se mi obetajo še gležnarčki.
Jutri je prvi november (praznik mrtvih), meni osebno iz ekoloških razlogov izjemno neljub praznik. Vsa plastika fantastika, ki ostane po grobovih, nedvomno bolj škodi tako živim kot mrtvim. Potem pa je tu še slovenska lastnost, da se radi z grobovi bohotimo.
Zdaj pa grem naprej delat za marketinško upravljanje ter ne boste verjeli- v torek dobim že prvo oceno :/.








Furry friendship

Moji novi posterji

Tole mi je naredila prijatelca

and things like that





Boys and girls of every age


Wouldn't you like to see something strange?



Come with us and you will see

This, our town of Halloween



This is Halloween, this is Halloween

Pumpkins scream in the dead of night



This is Halloween, everybody make a scene

Trick or treat till the neighbors gonna die of fright

It's our town, everybody scream

In this town of Halloween



I am the one hiding under your bed

Teeth ground sharp and eyes glowing red



I am the one hiding under yours stairs

Fingers like snakes and spiders in my hair



This is Halloween, this is Halloween



Halloween! Halloween! Halloween! Halloween!

In this town we call home

Everyone hail to the pumpkin song



In this town, don't we love it now?

Everybody's waiting for the next surprise



Round that corner, man hiding in the trash can

Something's waiting no to pounce, and how you'll...



Scream! This is Halloween

Red 'n' black, slimy green



Aren't you scared?



Well, that's just fine

Say it once, say it twice

Take a chance and roll the dice

Ride with the moon in the dead of night



Everybody scream, everybody scream



In our town of Halloween!



I am the clown with the tear-away face

Here in a flash and gone without a trace



I am the "who" when you call, "Who's there?"

I am the wind blowing through your hair



I am the shadow on the moon at night

Filling your dreams to the brim with fright



This is Halloween, this is Halloween

Halloween! Halloween! Halloween! Halloween!

Halloween! Halloween!



Tender lumplings everywhere

Life's no fun without a good scare



That's our job, but we're not mean

In our town of Halloween



In this town



Don't we love it now?



Everybody's waiting for the next surprise

Skeleton Jack might catch you in the back

And scream like a banshee

Make you jump out of your skin

This is Halloween, everybody scream

Wont' ya please make way for a very special guy



Our man jack is King of the Pumpkin patch

Everyone hail to the Pumpkin King, now!



This is Halloween, this is Halloween

Halloween! Halloween! Halloween! Halloween!

In this town we call home

Everyone hail to the pumpkin song

jesenska

Rjavi so listki v jeseni,

in kostanj je tudi rjav.

Z rjavimi listki bo ježek,

svoj zimski brlog si postlal


Rjava sta srna in medved,

pa debla in listje in veje

in izpod rjavega grma

jurček rjavo se smeje
 

sweet sleep

Takole pa zgleda zjutraj pri meni. Ko se jaz prebujam in rihtam, mali pa še kar zatiska oči. S faksom smo zaštartali v polno, s tem, da sem jaz še malo zmedena in sem danes prišla kar dve uri prezgodaj. Vreme je depresivno, upam, da bo na primorskem kaj bolje.

so we started

Fakulteta je zaštartala in mi z njo. Spet sem v svojem stanovanju, v katerem se počutim veliko bolj domače kot lani. Nekaj imam težave z želodcem, drugače pa sem dan posvetila jesenskim dekoracijam. Danes sem vstala že kmalu po šesti, tako da sem precej utrujena. Predavanja so zanimiva, niso pa nevemkaj. Pravzaprav nismo še njiker jemali veliko, tako da težko rečem, kako mi bo kaj všeč. Mi je pa ušeč urnik, ki ni prenaporen (razen ponedeljki). Slikice sledijo.



Freud je dobil družbo

Ker nam je predčasno neznano kam izginil en degu, sem se odločila, da je Freud postal depresiven in zato potrebuje družbo. Po mnogih nasvetih in prebranih forumih sem ugotovila, da več tvegam, če je osamljen, kot če uvedem na novo še enega deguja, ki ni iz istega gnezda :/. Dilema je bila težka, a sem se po premisleku vendar odločila, da poskusim. Včeraj sem iz Gorice pripeljala še dva mlada deguja, Charelsa in Parigija. Seveda je bila že prvi dan kalvarija, pa ne, ker se nebi zastopili, ampak ker nama je z mamo Parigi (ki je res mini) prišel ven iz kletke, ker so bile žice preveč narazen. Tako sva ga lovile po celi računalniški sobi, šel pa je prav za omaro. Ko smo ga ujeli smo spotoma še posesali.