dolg

Ja vem nič ne pišem. Ni mi zneslo, ker sem v torek pisala kar dve stvari, prvo že ob osmih, kar je v ljubljanski prometni stuff pomenilo vstajanje ob šestih in dudlanje do enajstih zvečer. Dan prej sem seveda prišla iz cityparka šele ob devetih :S ker mi je mobitel padel v lužo (beri:krivo vreme) in sem ostala brez stika s svetom (beri: prevoza na kolokvij). Tako sem bila primorana odplačati aneks (77 eur kar niti ni tok) in kupiti nov gsm (foto).

Kolokvij mi je sicer šel, s tem da sem se učila kot budala, tudi medijski etiki sem se posvetila. Bila pa sem blazno razočarana nad rezultatom. Imela sem občutek, da sem znala vse, razen vprašanje, ki ga sploh nismo jemali, pisala pa sem štiri cele šest :S (od 7 možnh točk), kar se mi zdi kar neki. Ne moreš ti dati študentom četrt ure za cel kolokvij, jim napisati kaj bo notri in potem dati čisto nekaj drugega in še odkar smo pisali pa do takrat ko so bili popravljeni je minilo manj kot dve uri za celo smer! :( mislim, da to samo kaže na nenatančno popravljanje kar ''na palec'' in ne poglobljeno branje. Za drugi izdelek pa še nimam ocen, prvega sem sicer dobila deset plus, je bil pa ta mnogo težji, saj smo morali prebrati vse člene kodeksov v Ustavi, Zakonu o zdravstvenem zavarovanju, medijih, Konvencijo o otrokovih pravicah in Splošno deklaracijo. Mislim, da je predmet kar težek, kljub temu, da je delo sprotno, kar mi ustreza.

Vreme je obupno. Človeka mine vse. Dežuje nepretrgoma že več kot mesec. Danes je bil prvi suh popoldne, da sva lahko šla z malim ven. Prejšnje dni je bilo tmurno.

Ustvarjam venčke, naredila sem jih že kar nekaj- enega velikega (''ta pravga'') za doma, pa enega malega za v dnevno sobo, pa za v stanovanje, za v mojo sobo, za babico in za Nevenko.

1. za v mojo sobo

2. za v dnevno

3. za babico



Seveda to delam veliko raje, kot pa se učim :o). V sobi sem sicer že postavila smrekico (v dnevni se ne vtikam, da ne bo mami rohnela, da smetim). Pa saj imam še eno, ki jo bom postavila v Podutiku. Tako sem tam sama svoj gazda. Delam kot hočem, pa mi noben (v mojem 99% čistem stanovanju) ne očita tistega enega flekca, ki ga naredim morda ko presuvam zemljo.

Bliža se Canijev rojstni dan. Glede na to, da je dobil novo bundo, dvojne superge, ki so stale čez sto evrov (več kot moje in imajo vibram podplat!), ta teden dobi Hurttino ovratnico, ker sem imela v trgovini nekaj v dobrem za izkoristit, adventni pravi pasji koledar in polnozrnate banano-pirine biškote, naj si ne obeta preveč. Vem ja, da je jubilej (pol 10), ampak to ne bo opravičilo za brezvezna darila.

Danes sem se že lotila zavijanja prvih daril, ki jih bo prinesel podutiški deda mraz. Tanja bo dobila največ, seveda, ko pa je šele štiri leta stara. Čeprav sem se zavezala odkar sem zrasla, da bom otrokom kupovala le in zgolj igrače, ki so jih najbolj veseli, sem ponovno malo prekršila. Upam, da bo tudi z nekaj zelo sladkimi in uporabnimi darili zadovoljna (kozarci Snoopy, nogavičke za pred televizijo Nodi in zelo simpatična pižamca). Tudi za Boštjana, Sandro in prijateljice že imam darila, edino domačim pa res ne bom kupovala (ker tudi oni meni ne bodo). Pri nas pač ne dobivamo veliko daril za praznike (kar mi je po eni strani bad), ampak mi nikoli nič ne manjka. Sicer pa bi si najbolj želela stvari, ki se jih ne da kupiti, za vse ostalo pa tukaj ni mastercard, ampak moj wishlist:

- pisana ptičja krmilnica

- plišasti pudlji, ki jih nimam nikoli preveč

- nalepka za dekoriranje prenosnika (imajo na polepsajsiga.si)

- palce za Nordijsko hojo

- iPod

- kakšen objektiv

Če pa to ni preveč dragi deda mraz, pa bi bila zelo vesela še dobre imunske odpornosti, ki si mi jo prinesel tudi lani, suh in bel sneg za praznike, čim manj težav na cestah, kakšno desetko na faxu in kar je najpomembnejše, da bi bilo s Canijem vse v redu.