Včeraj sem bila na Žabijskem vrhu. Danes sem bila pri Klopci. V snegu, rekli boste, da se mi je zmešalo. Meni je tako lepo zdaj, ko so poti natrosene. Bel snegec v polno, kaj češ lepšega. Sicer sem bila obakrat precej utrujena, porabila sem več časa kot običajno, a je bilo vredno. Taki dogodki nam vedno ostanejo v spominu. Vsaj jaz postanem obtakšnih situacijah preveč čustvena. Ugotovim namreč, da materialne stvari ne odtehtajo življenja ali prinesejo sreče. Velikokrat tudi jaz kupim kakšno stvar impulzivno. Ko sem slabe volje. Potem namesto da stresem voljo nase odidem do trgovine pa kupim šaro. Ampak to ni prav. Evro in evro pa rata dvajset evrov in potem petdeset. Predvsem tisti, ki živimo v zahodni kulturi vsi to poznamo.
No jaz se trudim kupovati vedno manj predvsem
neuporabnih stvari. Res je, da za dober kaki še vedno dam preveč (kila pet evrov) ampak jih vsaj pojem. Že tako (pravijo) ne pojem veliko hrane, tako da jaz pravim, da tukaj prišparam.
Še nekaj utrinkov iz današnje ture.
Ni komentarjev:
Objavite komentar