Uživanje zdrave hrane je vsekakor koristno, toda nekateri to znano dejstvo priženejo do te skrajnosti, ko zdrava prehrana postane obsedenost.
Takrat ukvarjanje z zdravo hrano preraste okvire izbranega življenjskega sloga in začne omejevati posameznikov vsakdan, vse dokler ne privzame razsežnosti motnje. V iskanju načina, da bi živeli in jedli bolj zdravo, ljudje z ortoreksijo razvijajo lastna pravila prehranjevanja.
Poskusi vztrajanja pri samovsiljenem novem prehranskem režimu jim jemljejo vse več časa in kmalu takšne osebe začnejo načrtovati obroke za nekaj dni vnaprej. Ker ne morejo jesti hitre hrane, ki je dostopna na vsakem koraku, začenjajo obroke vsakodnevno nositi s seboj. Sestavin za njihove obroke tudi ne prodajajo v vseh trgovinah, pač pa je treba za nakup vsakdanje hrane opraviti veliko poti in ne nazadnje porabiti veliko denarja. Potem je tu še priprava hrane, njeno kombiniranje in odmerjanje ustreznih količin.
To še nekako gre, če oseba živi sama, sicer pa posledice uvedbe zdrave prehrane kmalu občutijo vsi družinski in drugi člani skupnosti.
Strogo in slepo držanje samodoločenega prehranskega režima za te ljudi nikakor ni pomeni bremena, pač pa jim dviga samozavest, zaradi česar se začenjajo čutiti večvredne.
Ljudi z ortoreksijo na drugi strani vsakič, ko občutijo željo po 'prepovedani' hrani, muči občutek krivde, to pa jih sili v samokaznovanje s še ostrejšimi pravili ali vzdržnostjo. Gre za podobno obnašanje kot pri osebah, ki trpijo za bulimijo ali anoreksijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar