ko te strese stres.

Prav ničkaj lep dan ni za mano.

 Po celem vikendu, ki je bil nadvse stresen, me tišči glava. Začelo se je vse skupaj zapletati že pred vikendom, ko sem se z osebo, ki mi dosti pomeni, dobila na pijači :o). Mele sva se enkratno, preživele lep večer, ampak vseeno te malo stistne, ko slišiš, v kakšnih težavah so drugi. Sem človek, ki je zelo dovzeten za težave drugih, zato jih ne morem preprosto pomesti skozi eno uho notr in skozi drugo ven. Potem se je nadaljevalo, ko že v petek nisem mogla imeti miru čez noč, ker sosedov pes tako cvili. Vikend pa je bil itak đabe, ker je bil mali zdelan od vročine in smo plesali okoli njega. Pa T. je bil operiran v Šempetru, kar me je naredilo :(.

 Jah kaj naj, če si se mi pa smilil tako zelooo vsakič ko si poklical ;) (vem, da boš to čekiral :P). In seveda nisem spala tudi v soboto, ker me je (pod)zavestno skrbelo, kako bo. Malo na hitro je prišlo vse skupaj, sploh ko pomisliš, kako bolnik trpi ko ga zagrabi. Itak sem vedela skoz, da bo use uredu, samo prijetno pa tud ni, da imaš nekoga tako v bolnici. Vsaj mami sem povedala, da jo PRVIČ IN EDINIČ res razumem, zakaj je tako jokala, ko je mene pustila pol leta v bolnišnici takrat, pred mnogimi leti. Jaz sama sebi nisem nikoli dala veljat, da mi ''ni lahko''.

V nedeljo pa nismo mogli spat zaradi veselice v Minku, Črvu pa Bugattiju, tako, da mi je bilo nakoncu že slabo od vsega :S. K sreči je Mali dovolil, da ga pridem pogledat, tako, da je bil vsaj ta čas fajn <3.

In tako sem pridno poleg psa pohajala tudi svojega Pežoja, tako je naredil v nedeljo kar precej kilometrov ( ;) Tolmin – Gorica – Šempeter – Tolmin – Idrija - Ljubljana). Presenetljivo ob vsem skupaj pa je, da ni šlo nič goriva :P. Upam, da ni kaj z elektroniko.

Potem pa sem poslušala pogovor še ene osebe, ki ima kar precej težav, za njo pa tudi nekoga, ki mi veliko pove. Tako sem imela polno glavo vsega in ni čudno, da se je buča uprla. Če prištejem še to, da sem za znanko zvedela, da je hudo bolna…

Danes sem si vzela popoldne malo fraj :/. Bilo je bolje, zdaj pa spet boli za znoret. Pa še Brikija vam pokažem – da ne boste mislili, da mislim samo na svojega mišeta.