Dejansko imam občutek, da mi na disku v glavi že primanjkuje prostora od tolikega učenja. Mislim, da bi si počasi lahko omislila še kakšen dodatni in hkrati prenosni pomnilnik, ki bi se montiral na glavo, ali pa po čudežu, deloval kar preko wirelessa.
Kako sem preživela današnji dan? Pa poglejmo. Ustala sem okoli pol osmih in šla na Grad. Potem sem šla iskat polnilec za mobi po Tolminu, če ga slučajno prodajajo, ker sem svojega pozabla u Lj :( in nisem mogla mobija napolnit doma. Ampak ga niso meli njiker. Zakaj imajo na razpolago vse polnilce za LG-je, razen za moj model Etna ne? Problem smo nekako rešili tako, da so mi ga potem napolnili v Mobitelovi trgovini z njihovim polnilcem. Bolje kot nič ;) dokler bo zdržal pa bo. Itak grem u ponedeljek nazaj u Lj in bom pršla do svojga.
Dobra novica (kaj dobra, odlična, briljantna, diamantna) je, da mi je šel fotr dopoldne v Udine po karte za koncert od Laure Pausini. IN JA, 6. MARCA GREM V TORINO NA NJEN KONCERT V ŽIVO!!! Že odštevam dneve, komaj čakam in se fuuuuul veselim! Noro bo, to že vem :P !
Potem sem se dopoldne učila komunikologijo in končala z ''branjem skozi zapiske''. Sprašujem se, kako naj se sploh naučim vse, kar me še čaka???? Popoldne smo šli s Canijem na špancir (jaz že drugič). Potem sem se že okoli pol štirih ''upižamala'' in začumila za ene pol urce. Potem sem se lotila učenja- prava. To je potekalo do sedmih zvečer. Zdej pa malo relaksacije pred TV. Jutri je nov dan,
Forse mi basta respirare un po' ...forse darti forse invece no!
Ni komentarjev:
Objavite komentar