la roche posay

La notte fonda e la luna piena

ci offrivano da dono solo l'atmosfera

ma l'amavo e l'amo ancora,

ogni dettaglio e' aria che mi manca

e se sto cosi' sara' la primavera

ma non regge piu' la scusa no no

solo che pensavo a quanto e' inutile farneticare e

credere di stare bene quando e' inverno e te togli le tue mani calde

non mi abbracci e mi ripeti che son grande

mi ricordi che rivivo in tante cose

nananananana

case, libri, auto, viaggi, fogli di giornale,

che anche se non valgo niente perlomeno a te

ti permetto di sognare solo che pensavo a

quanto e' inutile farneticare e credere di stare bene

quando e' inverno e te togli le tue mani calde

non mi abbracci e mi ripeti che son grande

mi ricordi che rivivo in tante cose

ah nananananana

case, libri, auto, viaggi, fogli di giornale

che anche se non valgo niente

perlomeno a te ti permetto di sognare

e se hai voglia di lasciarti camminare

scusa sai non ti vorrei mai disturbare

ma vuoi dirmi come questo puo' finire

eh ma vuoi dirmi come questo puo' finire

si ma vuoi dirmi come questo puo' finire.

because of the reason of my addiction to caffeine...

...so far this is important on my WISHLIST.

Če si žalosten in ti je hudo, nikoli ne pozabi na to, da na tem svetu je nekdo, ki misli nate, ne glede na to ali zunaj sije sonce ali temno je nebo in te ima rad.

Mv - Vv smer in konec počitnic.

Vsega lepega je enkrat konec, tako so se iztekle tudi tokratne počitnice, ki niso bile ničkaj zimsko obarvane.
Včeraj sem bila pri Klopci, kjer je bila že prava pomlad.

Danes pa smo bili Mrzlem vrhu, kjer je bila prava Sibirija. Potem smo šli čez še na topleje prijeten Vodil vrh. Dobra družba, sonček in polne baterije za začetek novega semestra.

a ritorno di quel mondo romantico.

Dež pada. Mja, nekako se dolgočasim doma, čakam, da me kdo pokliče ali pride na obisk. Pravzaprav ugotavljam, da se nekako ne znam več avtozabavat? a je možno; včasih sem gledala oddaje, filme, brala knjige, zdaj pa visim za čarunalnikom. Fotr je nekje v Berlinu in je zbolel :( tako da z mamo zgleda ne bosta mogla mal naokol med dopustom, ah ja. Meni se pa izteka. Pa ravno so mi hišo popravli, zdaj bom pa šla ;). Sicer sem Ljubljane že tako navajena, da se čudim, da ob nedeljah ne že kar avtomatsko speljem proti idrijskim koncem.

Cani je sit in leži na moji postelji. Zdaj vem zakaj Renata vedno pravi, da bi bila v naslednjem življenju ''lijanin pes'', ima se pomoje lepše kot marsikateri drug kosmatinec. Med tem ko me opazuje pa jaz chatam z M. ;) na facebooku, je zakon tale moj sosed.

Pa še tole, danes pa K. praznuje rojstni dan. Želim ji samo vse najlepše!

Resnično, naklonjenost lahko pokažemo že z najmanjšim darilom; dragocene stvari so tiste, ki prihajajo s prijateljstvom." Teokrit

under an umbrella.

Dan, en navaden, tak tih, zaspan. Penso a te mentre i giorni tramontano. Zunaj pada dež. Za spremembo, da ne pozabimo, da moramo ceniti vsak obsijan dan :o). Po dlaneh imam drobne izpuščaje. Od česa pa le za vraga. Dopoldne sem opravljala črnska dela pri hiši. Zdej pa sedim za laptopom in furam safr. Malo prej sem prišla od veta, sem šla Caniju spraznit mešičke. Potem pa sem še v italjanski štacuni kupla nov pribor (pastelno zelen <3 ), prt za na mizo v znamenju daisy, komplet pouštrov za na stole in vidla, da imajo tudi podele, s pastelnimi ročaji. Pri nas je polenta pogosto na jedilniku, tako da bi mi prišli prav, pa tudi tepih bi še mela komplet (da ne omenjam lončkov pa solnika), je bila pa to mamina ideja in mi je tudi plačala.

Mali ima čez mesec cepljenje proti steklini, nato pa po istem razmahu še proti kugi.

Ocene imam več ali manj zaključene, niso pa nič kaj preveč blesteče. Ali sem nesposobna jaz ali oni, to je zdaj vprašanje (verjetno bo držala tista o meni).

Počitnic bo kmalu konec :( kot je konec vsega lepega. Edina dobra stran je, da začnejo zdaj osnovno in sr šolci, tako da bo Ljubljana prazna :o) če bi imela čas bi skočila še v kak kino, ampak se mi zdi, da bom zdaj kar zasedena in ne bom imela več v ljubljani toliko časa hengat.

Jabuček nekam hitro prazni moči te dni :) se vidi, da nisem najbojlše volje in veliko vrtim erosa. Aja pa Sanremo je začel, pa ga še nisem uspela dosti spremljat. Sem šla pa včeraj z enim gospodom hodit pa mi je celo pot razlagal o enih oddajah in sem slučajno zvedla, da je že letos začel Isola dei famosi?! zakaj jaz nič ne vem.

Prejšnji teden smo bili kar pridni in smo obiskali kar nekaj vrhov. En utrinek z zares mrzlega Mrzlega vrha. Je kar pravo tole ime, ker nam je bilo res mraz, zato nismo dosti slikali.

 



V tem depresivnem dnevu bi en čokolatin, ki sem ga dobila za valentinovo, pa mi jih je do konca mama pojedla, si morte mislt, Brez prašat. Že tako je pojedla vso Nutelo z žlico, potem pa se loti še mojih Lindtov. No, ostal mi je še tale kužek.

Za vse pa, ki želite biti družbeno odgovorni, še tale zanimivost:

http://www.zurnal24.si/zdravje/facebook-kriv-za-anoreksijo-202420/clanek

Morda bi res morali premisliti, preden uvajamo popularna socialna omrežja in izgubimo vse stike.

No, ostalo mi je še par dni počitnic, bomo preživeli do naslednjih :P še pol leta, potem pa še en letnik in končam.

anche a te e anche per me

tutto il mio dentro che conosci, che tu sai,

vive un momento più difficile che mai
non è bastato aver tagliato i ponti
non è servito aver pagato i conti
se poi resta
questa mia maniera d'essere
ancora fragile

io vorrei sapere se ci sei
o sei soltanto un volo inutile...

dove sarai - anima mia
senza di te - mi butto via
dove sarai - anima bella
dove sarai...
questo mio cuore
in battere e levare
tempo d'amore
ed io ti sto cercando così forte
che mi fanno male gli occhi ormai

ko zjutraj vstanemo si učke pomanemo in gospodarici naredimo še en lep dan.

Le hitro obleči si pižamo,

tako pisano, veselo,
lahko zeleno ali belo!
Morda še z gumbi - ali brez?
Seveda s črtami počez!
Kratka? Dolga sta rokava?
Maja ozka je, mlahava?
Z napisom spredaj, sliko zadaj!
Kakor hočeš noči vladaj!
Da le hlače so dovolj široke!
Tam bo velik žep prišit,
kamor shraniš lepe sanje,
ki jih nabereš prek noči
in se spet zagledaš vanje,
ko srce ti poželi.

Dejansko mi to moje piščančko polepša vsak trenutek, ki je še tako depresiven.

Klopca in Žabijski na deževno pusto turobno nedeljo.

Anja nedelja = ne & delat! huahua

Anja naj na nedeljo nebi delala. Pravzaprav sem se namenila počivat, kar mi je dopoldne še dobro uspevalo. Kdo si nebi želel boljšega iskalca zaposlitve, ki se mora truditi, da si vzame fraj dan? Noben je sigurno danšanji odgovor v vseopevajočem modernem k********** (tistem, ki ga ne omenjamo). Tržna ekonomija nam že ni prinesla več pozitivnega, tako tudi sama ugotavljam, da so najboljše stvari pravzaprav brez tržne vrednosti, naj jih naštejem le nekaj:

- zdravje (če ne šteješ sodobnega sistema, kjer moraš za dobro oskrbo plačat)

- hribi (hoja je zastonj -> zakaj bi plačevali za drago opremo in se kurili v nezdravem zraku fitnesa, ko pa imamo lepše okolje blizu), narava je NAJVEČJA umetnica in to je lepo razvidno tudi iz fotografij

- pes (res je, da je pes VELIKO FINANČNO BREME, ampak to ponavadi prinese njegovo življenje) 

- prijateljstvo  (to je dandanes težko)

- starševstvo (nisem še mama in tudi ne vem če bom? ;) ampak lahko si mislim, da je to nekaj čudovitega)

- solarni sistem (naravni antidepresiv - kljub temu ne odobravam zdravljenja brez tablet, iz lastnih doživljanj, ko gremo ven in ga dobimo nam prinese naravno obliko seratonina in vitamina D3)

Je pa res, da se dandanes vse plača in da vse zahteva določeno količino denarja. Seveda nisem brez visokoopevajočih in nemogočih želja, ki jih najbrž nikoli ne bom uresničila, rada bi;

- šla v Ameriko in v Novo Zelandijo

- kupila hišo z vrtom

- imela tri pse 

- imela še kakšno žival - a mi jo kdo prinese za darilo :o) ? mami nebi imela potem nič proti

- imela karavana 

Ampak potegnem lahko sklep, da bom preživela tudi brez tega. Dovolj filozofije za danes in preidimo nazaj k v slikah prikazanim zastonj fajn eventom. 



ascoltami :o)

Sono nata due volte, pero la seconda volta ero accanto a te.

Nothing sweet about me

Malo zamujam z updati zadnje case, ampak bom pridna in bom poročala za nazaj. Statistika bi šla nekako takole:

9.2. smo bili na Žabijskem vrhu, do kamer smo se pricingali kar po bližnjici in to dan za tem, ko smo bili na Vodil vrhu & Mrzlem vrhu. Potem smo šli še po najstrmi do Klopce.

10.2. sva pa bila sama na najprej Mrzlem vrhu in potem sva šla po grebenu še prečit na Vodil vrh. To je bil en krasen dan. Recently je bilo fajn vreme. Bila sva kot v reklami za avstrijske alpe :P. Pot na MV niti ni bila tako strma, kot sem se bala. Bila je lepa in tudi narava enkratna. Še sreča, da sem tokrat dobila šipek (in posledično naredila pet vbodov v prste :S) in ga prinesla za okras v dolino. Uspelo mi je dobiti tudi mačice. Na vrhu pa bi človek kar zaspal, kot je to dejansko počel Trušnovec. Jaz bi kar prodala podutiško rezidenco in si kupila v hribih kak weekend. Preferiram brunarico nekje visoko v glastem gozdu, z ognjiščem, kjer bi visele in se grele Canijeve odejice in zunaj bi bila že tema, jaz pa bi imela jelene okoli da bi se prevažala.

Relalnost? jebeno delovno mesto v zakajeni prestolnici.

Nekaterim nam pač (več kot) očitno ni usojeno.

Za pot navzgor sva potrebovala več kot uro, potem pa je vse skupaj naneslo na kake štiri. Bala sva se, da bo že tema, zato sva navzdol nekoliko pospešila frekvenco; no jaz tudi zato, ker se malo bojim neljubih obiskovalcev gozdov, tako da nisva potrebovala veliko in tudi ni bilo mraz, ko sva se vrnila.

Danes pa nekaj ni vredu. Ponoči me je bolel trebuh, pa se mi ni dalo iz postelje, kjer mi je bilo prijetno toplo (celo v naši hiši ?? ) , tako da nisem vzela Lekadol. Plus za nameček imam spet hudo tiščanje. Tako da me ta trenutek trebuh boli + peče + krči. Prvi pol odgovarja tistemu delu, po katerem se ženske razlikujemo od moških (in se navadno pojavi enkrat mesečno). Drugi del pa ne vem več čemu bi pripisala, saj ponavadi vem, katera hrana mi povzroča slabost, krče in pekoč feeling. Dejansko sem boga. Nekako je najbrž vse skupaj povezano še s pritiskom, ki se je znatno znižal. Bila sem v knjižnjici, zato sem bila prepričana, da si bom privoščila nekoliko več počitka. Saj ne, da sem šla čez meje, ampak sem pa preforsirala svoje mišice te dni sigurno nadpovprečno. Vem, da ni dobro toliko gibati, ampak so bili res dnevi, ki sem jih fajn izkoristila.

In kot da si nebi zaslužila pavze sem včeraj vse posesala (ker ta teden noben ni :O), pomila stopnišče, vse popeglala in očistila kletke. Danes pa sem se že uštimala, da bom ležala, ko sem s polic spravila kramo in pobrisala ves prah, tole pa je rezultat.

Ponovno Čup v Tolminu.

Danes smo naredili sprehod s Sibil in Čupom, spotoma srečali še Tina in preživeli lep dan na sončku med počitnicami.

VODIL VRH & MRZLI VRH

Včeraj je bil fajn dan, veliko pozitivnih je te počitnice, tako da bodo ostale koristno obeležene :o). Že prej smo se menili o vzponih na Vodil vrh in sklenili, da v nedeljo pa gremo ob enih. Dan sem sicer začela s kar zgodnjim bujenjem (kot je pri meni v navadi). Očitno se bliža pomlad, ker se že nekaj dni zapovrstjo zbujam okoli šestih. Potem sem nekaj zabijala čas tja do enajstih, zeblo me je v hiši, zato sem šla spat. Zmazala paštašuto in odprava je krenila navzgor. Šli smo na Vodil vrh (anček+canko, mama, T. in tata). Imeli smo se fino, ker je pač skupina in se vedno najde dober pogovor. Grelo pa je že na začetku, sej nam skoz gre ma tokrat nam je pa tut fajn zakurlo. Vreme je že poletno (no ni tako ekstremno), ampak skoz Zatmin ti da že prva griva vetra. Pri Podorehu (kjer se razcepi pot za Grofovo vodo), smo sledili stezi za Vodil vrh. Midva s T. sva šla naprej, mama, tatko in Cančk pa so šli počasneje. Pot je bila res lepa, skoz gozd, tako da je čas hitro minil, še posebej, ker je niti nisva poznala. Pričakovala sva veliko večji napor, sploh, ker so meni tudi tisti, ki veliko hodijo - Marinka, Tanja, Vasja in drugi (ne poznate) povedali, da je to več kot do Klopce. Vzpenjala sva se eno uro poštenega švicanja. Potem sva prišla do lovske opazovalnice, ki jo lahko vidite na slikah. Tam sva splezala čez žično ogrado in šla proti vikendu od Košute. Ponujali so nam svašta alkohola.

In ker se nama je zdelo, da imajo noge še veliko rezerve in da se baterija pa ne izprazni kar tako, sva krenila od tam še do Mrzlega vrha.

Zgledalo pa je blizu, tako kot Žabijski vrh ne zgleda daleč od Tolminskega triglava, pa ni bilo :P .Kar nekaj časa sva po grebenu prečila do vznožja Mrzlega vrha in naredila kar nekaj lepih slik, prispela pa do vikenda plemena Kemprlejev. Edino kar bi si želela tisti čas je, da bi moja pojava spustila s sebe manj tekočine in da bi imela s sabo več pijače. Potila sem se res ogromno, se pa niti ni splačalo menjati majce. ''Gospodar rdečeglavi'' je vztrajno ponujal mašt, pa sva ga odklonila. Po pravici povedano ne vem, če bi prišla v dolino :D. Od tam sva seveda dala gas do vrha kar po bregu (med trnji, kjer sploh ni poti), ker pač nisva znala oz. kje je pot niti nisva vedela. Na vrhu je bilo pa res lepo, tako da se je splačalo premagat griwo. Jaz sem sicer mislila, da bova porabila veliko manj časa & energije, je bilo pa fajn. Umes smo našli še sneg :o).

In ker smo hvaležni Bogu, da nam je po napornem januarju namenil tak fajn dan, ni manjkal en očenaš.

Na vrhu sva se vpisala v knjigo, če sva že vrh Vodil vrha falila. Potem sva pojedla in šla počasi v dolino. Šipka nisem nabrala :( kar še zdaj obžalujem. Sva pa šla nazaj po poti, ki pelje z Mrzlega vrha in gre lepo skozi gozd, meni se ni zdela zahtevna, ampak je pa šla dol. Tako da bomo videli kako bo, ko bomo sprobali gor. 



ena numerološka

ANJA = 1 + 5 + 1 + 1 = 8

Navajena je trdega dela, saj želi v življenju doseči vse zastavljene cilje in ti so precej visoki. Nič je ne zmoti na tej poti, pri svojih načrtih je osredotočena, nepomembne malenkosti je ne zanimajo. Zelo veliko ji pomeni denar in vsi statusni simboli (ni res). Zaradi tega jo marsikdo vidi kot hladno, brezčutno osebo. Vendar je Anja v bistvu prijazna in nežna, samo človek jo mora bolje spoznati. Ravno zaradi hladnega prvega vtisa doživlja hladne medsebojne odnose. Zelo dobro pa se počuti v družbi ljudi, ki imajo enake vibracije, saj enako čutijo in razumejo drug drugega.

Življenje doživlja kot tekmovanje. Vse, česar se loti, doživi uspeh. V želji po zmagi je premalo pozorna na zdravje, zato se lahko srečuje s tovrstnimi težavami. Ko enkrat pride do prepričanja, da je zdravje tisto, ki ima najvišjo vrednost, začne živeti popolnoma drugače. Takrat jo ljudje gledajo z začudenjem in se sprašujejo, kaj se z njo dogaja. Dobro zanjo je, da se izogiba skrivnim ljubezenskim zvezam ter da ne postane odvisna od alkohola in odnosov.

Nikoli se ne smejte ljudem, smejte se skupaj z njimi.

še ena za psihološki kotiček

Ortoreksija nervoza ali obsedenost s pravilno prehrano je nova oblika prehranskih motenj, pojavlja pa se pri ljudeh, ki s prehrano želijo izboljšati zdravje.

Uživanje zdrave hrane je vsekakor koristno, toda nekateri to znano dejstvo priženejo do te skrajnosti, ko zdrava prehrana postane obsedenost.
Takrat ukvarjanje z zdravo hrano preraste okvire izbranega življenjskega sloga in začne omejevati posameznikov vsakdan, vse dokler ne privzame razsežnosti motnje. V iskanju načina, da bi živeli in jedli bolj zdravo, ljudje z ortoreksijo razvijajo lastna pravila prehranjevanja.
Poskusi vztrajanja pri samovsiljenem novem prehranskem režimu jim jemljejo vse več časa in kmalu takšne osebe začnejo načrtovati obroke za nekaj dni vnaprej. Ker ne morejo jesti hitre hrane, ki je dostopna na vsakem koraku, začenjajo obroke vsakodnevno nositi s seboj. Sestavin za njihove obroke tudi ne prodajajo v vseh trgovinah, pač pa je treba za nakup vsakdanje hrane opraviti veliko poti in ne nazadnje porabiti veliko denarja. Potem je tu še priprava hrane, njeno kombiniranje in odmerjanje ustreznih količin.
To še nekako gre, če oseba živi sama, sicer pa posledice uvedbe zdrave prehrane kmalu občutijo vsi družinski in drugi člani skupnosti.
Strogo in slepo držanje samodoločenega prehranskega režima za te ljudi nikakor ni pomeni bremena, pač pa jim dviga samozavest, zaradi česar se začenjajo čutiti večvredne.
Ljudi z ortoreksijo na drugi strani vsakič, ko občutijo željo po 'prepovedani' hrani, muči občutek krivde, to pa jih sili v samokaznovanje s še ostrejšimi pravili ali vzdržnostjo. Gre za podobno obnašanje kot pri osebah, ki trpijo za bulimijo ali anoreksijo.

prava pomlad je v mestu.

Danes pa smo po kosilu šli z družino do klopce. To je sicer izgledalo kot dve ločeni odpravi, ker sem šla jaz sama spredaj, mami, tata in Canko pa so šli svoj ritem. Sem imela pa kar težavo gor prit, ker se je blazno ogrelo. Lahko rečem, da sem imela občutek, da imam tako težko telo kot da nosim sebe in še koga .Razgled je bil fin, ampak se ni videlo morja. Majca je bila totalno od potu in hvalabogu sem nesla s sabo za pit, ker bi sicer bilo res grozno. Sledi nekaj fotk.