zadnji marčni izlet*

Zimska sezona pohodništva je ogreto zaključena. Danes smo se podali čez Piran na drugo stran ;) (čez Žabijski do vrha). Bilo je, za razliko od včeraj, prav prijetno toplo in ničkaj prijetno vlažno. Malo smo se potili a vendar je lokomotova kompletno prisopihala na vrh.

Mali je užival, zadnje čase imam občutek, da mu res ni hudega. Ah, ko bi bili vsi tako flegma ;). Fortunatelly sem na vrhu dočakala nekaj sončnih žarkov in dobila naravno dozo veselega razpoloženja.

Mislim, da se je huda teta zima iz Tolmina že kar poslovila. Mi smo imeli prav fajn in zabaven pohod, skupaj z vsemi čebelami, ki že pridno brenčijo okoli nas.

Da za nameček ne pozabim, da sem se zvečer dobila še na pijači s prijateljico A. Nisva se videli že (pre)več časa :/ tako, da je bilo zelo fajn in sva obe imeli lep večer, pa še presenečenje za bday je dobila od mene :D. Pozabljamo drug na drugega, večkrat bi se mogli dobit, a smo žal tako zaposleni, da redko utegnemo.

Je pa takrat ko se, toliko več vredno. Pa še prijetno dihurko sem imela možnost spoznati ;).

Človek je ustvarjen za objemanje, za sprejemanje. V objemanju drugih in drugega, najde sebe in objame sebe

favola Primavera



E raccontano che lui si trasformò


in albero e che fu


per scelta sua che si fermò


e stava lì a guardare


la terra partorire fiori nuovi

fu nido per conigli e colibrì

il vento gl'insegnò i sapori di

di resina e di miele selvatico

e pioggia lo bagnò

la mia felicità - diceva dentro se stesso -

ecco... ecco... l'ho trovata ora che

ora che sto bene

e che ho tutto il tempo per me

non ho più bisogno di nessuno.

Nadpovprečni ljudje se od povprečnih razlikujejo v tem, kako gledajo na težavo. (Nelson Bswell)



pA SMO SE IMELI FANJ

Na pohod smo se odpravili na en lep in topel dan na MATAJUR. Sama že lep čas nisem bila na tem vrhu, ''mala dva'' pa nista še nikoli obiskala tega lepega hriba, tako, da smo bili v veselem pričakovanju ;). Glede na to, da je do izhodišča potrebna vožnja, smo se odpravili že ob pol enih. Peljali smo se do Avse, ki se nahaja nad Kobaridom in tam pustili hiperčist in lep Avto :). Potem smo šli peš od parkirišča proti Matajurju.

Pot je najprej lepa, mehka in gozdna. Potem greš preko travnika, kjer se duša prijetno spočije ob naravnem in pristnem vonju kravjega dreka. 

Nato zavije pot navzdol in postane makadamska cesta. Sledi vzpon (ki se polagoma dogaja ves čas) proti cerkvici. Tam pa smo našli kar veliko snega, kar je ob kombinaciji temnih oblakov in vetra kar shladilo male tri pohodnike planince ;). Potem smo naredili pravo gaz in šli ob vznožju. Na koncu pa je šlo navzgor in prispeli smo do vrha.

Rabili smo približno dve uri, je pa bila pot (zaenkrat še) fajn za psa, ker je dovolj široka in ni nevarna, tako da lahko hodi poleg :P. Seveda sem dobila tudi mačice, nazaj grede pa sem iz avta skočila še po kronce, ki smo jih potem raztalali našim pridnim nonam in mamam, ker smo jim hvaležni, ker nam kuhajo :D. 

Pa da ne bo zgledalo, da se nam gre samo za korist. Sklenili smo, da je hoja v hribe najbolj zdrava, prijetna, klepetajoča, psom prijazna in ljudem koristna oblika športa, ki osrečuje vse :D. Ne vem, zakaj bi imeli veliiiko denarja in si za sprostitev kupovali drage storitve. Mi se imamo fajn, zastonj (no, razen banan in paninov, ki jih je pač treba financirati - prazna vreča ne stoji pokonci ;)) in se imamo radi. Sreče ne moreš imeti le zase, ali pa je ne moreš uživati.

REZULTAT DANAŠNJEGA DNE

- sita planinka

- smrčeči pes

- premočene gojzarce, ki jutri ne bodo za uporabo

- dva ožgana obraza ;)

- mačice in kronce kot spomin na fajn pohod

- brezhibno opran avto nazaj grede ;) 

  

Po vsem tem se boste najbrž še spraševali, kaj delam še zraven laptopa. Trenutno sem jezna, ker imam čisto novega, pa je že tipka odzunaj :/. Danger is commin.

Psihotični pes sosedov še kar vztraja pri svojem piskanju za ograjo.

Edina uteha je poln (ampak RES) hladilnik čokoladic Milky Way AMEO*.

piaggio zatmin

Novo prevozno sredstvo, ja prav takšno, kot ga je imel moj stric, le da je bilo njegovo rozasto ;). Pa poglejmo, kako izgleda, ko se norci odpeljejo v Zatmin. Meni je tale motroček prav všeč, čeprav ga priznam ne znam ravno upravljati. Se pa z veseljem peljem, tudi, če me prepiha ;).

Chi ti toglie i problemi

e la scuola non va

ma una vespa

e una donna non ho

domenica gia'

mi portera'

fuori citta di Ljubljana.

LEWIS pravi, da živimo le enkrat – če opravimo dobro, je tudi to dovolj.

Zaposlen in tmurn dan je za mano. Pa sem se odločila, da po vsem natipkam še ta post.

Zadnje čase sem spoznala, da pravzaprav nisem dosti zgrešila z izbiro študija, ki sem ga izbrala na račun žrtvovanja svoje precej drage psihološke plati. Psihologija je bila izjemna želja, ki sem se ji odrekla zaradi faktorja uporabnosti. Pa pravzaprav marketing ni dosti daleč od psihologa, ki s svojimi produkti vsiljuje impulzivno zadovoljevanje potreb preko potrošništva.

Prepričana sem, da smo danes ljudje vse bolj nagnjeni k zalivanju vrzeli, ki so psihološke jame. Če pojasnim po domače, mislim in opažam - ljudje, ki niso srečni, iščejo svojo uteho v produktih, ki naj bi izboljšale njihovo razpoloženje. A bistvo tega je cirkulacija.

Če bi produkti osrečili :) ljudi, potem bi izgubili svoje vodilo. Srečni ljudje jih namreč nebi kupovali in kapital se nebi obračal, kar bi zmanjšalo dobičke multikorporacij.

Nesrečni narcisoidni individualisti, ki so plod moderne družbe, so kot nalašč ustvarjeni za podleganje marketinškim trikom, kar pa danes uspešno utira svojo pot na vsa področja - od trgovine, do prava, zdravstva, uprave & šolstva. IZDELEK NE ZADOVOLJI POTREBE, LE POTEŠI KRATKOROČNO ŽELJO. Potem pa se po svoji progresivni naravi želja pojavi spet, v depresivnih trenutkih. In krog je sklenjen. Brezskrbi bodite, da vsi slogani, ki vas nagovarjajo, nikakor nočejo osrečiti vas ali vam pomagati k boljšemu zddravju.

Zato bo današnja objava posvečena pojmom, ki so zame pomembni. TO SO STVARI, KI ZAME NIMAJO CENE, A IMAJO IZJEMNO VREDNOST. Kot jih bom opisala, si ne sledijo hierarhično, z izjemo začetne. Vse ostale bom nanizala mešano. Vse so enako POTREBNE in POMEMBNE zame in za kvaliteto moje osebnosti. Prvo je ZDRAVJE, ki je v življenju zame najpomembnejše, a žal težko dosegljivo. Prav jaz res lahko povem, da si nihče ne zasluži, da bi mu ga zdravje sviralo. Najhuje je, če si ga uničiš sam in ugotoviš, da je pot navzgor naporna. A vsem lahko rečem, ne obupajte in vedno pazite nase, nekega dne si boste hvaležni.

ISKREN PRIJATELJSKI ODNOS človeku pomaga še v tako težkih trenutkih. Nikoli ne smemo pozabiti, da je nekje nekdo, na katerega se lahko obrnemo. Iskrenost je ključ pri preizkušnji. Sama imam občutek, da prijateljstva izginjajo in da tudi v te zveze stopa marketinški pristop. Vsi se gremo neko igro, kjer večinoma igramo na to, da ima kdo od nekoga korist.

CANI je sonček. PES JE BILA IN BO VEDNO OSTALA MOJA PRVA IN EDINA ŽIVLJENJSKA ŽELJA, TAKO VELIKEGA VESELJA MI NE BO PRINESEL VEČ NOBEN TRENUTEK, KOT MI GA JE TISTI, KO SEM V ROKE DOBILA SVOJO PRVO KEPICO IN POSTALA URADNA LASTNICA.

NARAVA je tista, ki celi rane. Ne potrebuje veliko besed ali pridevnikov. Je največja umetnica, ki je tudi fotografija ne more posnemati.

<3

So osebe, katere nikakor ni vredno poslušati in se ubadati z njimi, ker te imajo zgolj zato, da te izkoristijo. So pa tudi tiste, katerim NEKAJ POMENIŠ in tudi one veliko pomenijo tebi, zato je vredno pustiti svoje interese in jih dati na stran, da preživiš lepe trenutke. Sama sem se pogosto veliko obremenjevala z ljudmi, ki MENE niso bili vredni. Žal sem vedno reagirala tako, da sem se zaprla vase in krivdo pripisala sebi. Dovolj je bilo samoobtožb in občutkov krivde. POZITIVNE MISLI IN VOLJA SO TISTE, KI PRINESEJO NAJVEČJO KVALITETO NAŠEMU ŽIVLJENJU.

Devica - Marjetica (23. 8. -22 . 9.)

Ljudje, rojeni v znamenju marjetice, imajo prirojeno željo po popolnosti. Ob njihovi naravni nagnjenosti k logičnemu mišljenju, njihove priljubljene barve zelena, bela,
nebesno modra in vijoličasta kažejo, da so tudi romantični, lojalni in vdani. Obožujejo šmarnice
in njihove nežne cvetke. Ob tem imajo radi bezeg, lilije in zlati dež.

KO SE IMAŠ LEPO

Ta dan pa bo treba prav zapisati na koledar, preživela sem ga namreč uber kvalitetno in fajn. Dejansko že dolgo ne pomnim, da bi se imela tako fajntastičajno :P. Iz prestolnice sem se primajala včeraj, hiper utrujena. Za mano je kar veliko dni prezgodaj ustajanja, kar se nekako pozna na mojih možganih :P, včasih ko sem utrujena me začne boleti ''očka'', kar se mi dogaja že odkar sem bila otrok. Vedno, ko sem preveč delala se mi je pojavila bolečina v zadnjem delu za očjo, vedno za levo ;). Tako sem učeraj vedela pri čem sem in; s pomočjo nove veščine, da PREDEN je prepozno začutim, kdaj ne bom zmogla; odločila, da grem zgodaj spat. Prevečkrat se zgodi, da je za mano veliko napornih obveznosti, jaz pa še kar normalno delam, dokler se ne izčrpam.



V novem letu sem sklenila, da se bom prej naučila prisluhniti svojemu telesu. Tako se trudim, da po predavanjih, opravkih in drugih šetnjah tudi počivam, ali pa se vsaj potrudim, da se dam na kavč in primem v roke kako revijo. Upam, da bom tako nadaljevala.


Komu sem podobna? Ravno me mama sprašuje, komu sem bolj, njej ali drugi veji žlahte ;). Jaz sicer tega ne vidim, bi bilo pa dobrodošlo, če bi mi kdo povedal, ki dejansko vidi podobnosti.

Pa preidimo k 24. marcu. TO BI MOGEL BITI DAN, KO BI VISELE DRŽAVNE ZASTAVE NA VRHU DROGA :o). Dan je bil pomladen, sonček je in jst skuštrana haha, tako da so spet peli hribčki. Šla sva popoldne, po prilepljanju stenskih nalepk rož na moje stene (ko naj bi ''delala za fax''), na Mrzli mrzli vrh ;). In bilo je KRASNO. Narava je najlepša in mislim, da ima VELIKO VREDNOST a nima cene. Ugotovila pa sem že, da je ŽIVLJENJE treba uživat, dokler ga imamo in lahko, ko bomo enkrat imeli stalne zaposlitve itak ne bo več možnosti, da bi se kam kar tako odpravila in jo mahnila brez strogih planov. Da ne pozabim, s kako fajn motorinom sem se peljala danes :P.

V hribih je blo pa DESET! In ne le sedi pet ;)!

Sicer smo se malo matrali navzgor, malo bolj počasi in z več pitja ;). Kar naenkrat se je nekako zgodil vremenski preobrat, kar telo čuti in je gotovo razlika a greš pri desetih stopinjah ali pa še enkrat tolko. Zdaj, ko smo ugotovili, kaj spet pomeni biti premočen skozi majico, pa nam napovedujejo sneg. Kje so še letni časi?

Na vrhu je blo pa neznansko lepo  in bi šla takoj nazaj. Vpisala sva seveda se ;) kot vedno in to je prvo in najpomembnejše opravilo (no ja, poleg še kake spodbude za pogum*). Ker imamo avtorsko dovoljenje, imava svoj žig Snoopy, ki je danes žal ostal v dolini. Je res, da pomlad zmede tudi profesionalce v mišljenju, zato je bilo opravičeno :P.

Sva se pa sprehodila še po okolišu. Odkrila sem veliko mravljišč in videla sva, kako lepa narava je še tam – našla sva posebne ''čufke'' trave, ki so bili prijetno – pa tudi organsko, antialergijsko in bio- odlično nadomestilo ležalnika. Jaz bi bila kar gor, če nebi vedela, da moram priti še nazaj. Mama sicer ne komplicira, če pridem kasneje, samo da nisem kje v gozdu ko je že tema in da znam prit sama dol :P pa še prav okusni tortelini so me pričakali doma, ki so skupaj s senfom kombinacija, ki je ena mojih favourite. Potem sem jedla še jogurte, čokolado in jabolko ;). Ravno pa se odločam še med pudingom in bananami.

Da ne bom malo mešala. Naj nadaljujem z Mrzlim vrhom. Po prijetnem sončkanju sva se še parkrat fotografirala in nabrala mačice – za naše pridne in prijazne none in mamo. Nikoli ne pozabi na tiste, ki te imajo radi :D.

In ker tudi jaz ne pozabim na tiste, ki jih imam rada, lahko rečem, da sem se imela najboljfajniš v celem letu, tako da zaradi mene je lahko vse drugo neuspešno :o). Takih trenutkov, kot so bili danes in tako lepa narava, kot je v naši bližini, nima cene in takšnega zadovoljstva, ti ne prinese nobena materialna stvar <3. IO STO CON TE.

CON IL CUORE STO CON TE.

update after a long time

Uf, nisem bila pridna, saj se zadnje čase bolj malo oglašam. Zaposlena sem, saj je na faxu veliko dela, pomlad se prebuja in ni interesa za učenje. Najprej naj povem, da sem že pet let ponosna, da sem uradna lastnica Canija.

19. marca je bila obletnica, in to že kar peta! Spomnim se tiste nedelje, ko sem nestrpno čakala tisto uro, ko smo se dogovorili z njegovo vzrediteljico in šli po mojo žabico. Lahko rečem samo, da je to bila moja največja in skratka ŽIVLJENJSKA želja in da od takrat naprej ne potrebujem ničesar več.

Drugo, kar dogaja, je bolana Lublana :/. Javno mnenje mi greni življenje, Strategija oglaševanja pa me skrbi, ker bo potekalo tekmovanje med oglaševalskimi skupinami, kar pomeni, da bodo določeni ljudje rovarili. Imam namreč kolegice, ki bi šle preko vseh meja, da bi dosegle dobre ocene.
Drugače je pri ITK, kjer zamujamo z nalogo, saj bi morale s skupino do danes že poslati koncept seminarske, pa še stavka nismo napisale. S PTR smo nehale in ne vem, ali bomo sploh še realizirale.
Jutri imam še, občutno težji, b2b marketing, ki bi bil OK, če nebi bila spet tako odvisna od drugih. Potem pa še filozofski predmet, ki je hujši od trde matematike, pa popoldne Komunikacijski menedžment (kjer itak noben ne posluša :o) ). Sem pa - priznam kar precej zmatrana, saj nimam minute časa za počitek. Moj dan je danes izgledal nekako po zgodnji budnici (ob 5ih!), ko je bilo treba s tamalim ven (lulat), sem šla na zgodnja predavanja. Potem sem preživljala dopoldne na faxu. Vmes sem šla še po pomladni plašček v H&M in sem zadovoljna (lepa barva). Potem sem šla domov, pobrala vse perilo, posesala in zlikala, oprala nov stroj in spakirala za domov. Vmes je bilo treba še nardit kosilo in počistit naokoli. Potem pa sem šla s psom na sprehod. Popoldne sem oprala še glavo, pa izpiske za JM sem dokončala - že tretjo verzijo, prva je dolga, druga je zožena, tretja je povzetek in pospravila za študij. Nato sem se sama lotila koncepta za skupino, ker ostale članice nimajo časa. Vmes sem še drugi sošolki esej pošiljala, ker bi ga mogle obe oddat (vsaka svojega in različne), pa ga ona ni napisala, ker je bila na počitnicah. Tako sem podarila svojega, ki ga je preoblikovala.
Jutri me čaka še en izmozgajoč dan (od jutra do štirih sem brez pavze na predavanjih). Komaj čakam, da zvečer samo še padem v posteljo, mogoče le kakšno posebno osebo spustim na obisk :o), kar pa sledi v nadaljevanju.

Ne morem se pritoževat, da mi gre slabo. Napohajala sem se prejšnje dni, lahko bi rekli da kar za naslednje pol leta. Sledi nekaj utrinkov.

Tole je parfum, ki sem ga dobila za prvo obletnico <3 hja BVLGARI NOTTE, MOJA VELIKA ŽELJA. Hvala (še enkrat ;) )! ***

Tole je iz obletnice z destinacije MV, kjer sva preživljala prejšnji petek. Zdaj vem, zakaj vrh nosi takšen pridevnik v imenu, ker dejansko skoz pošteno zebe. Ampak je blo fajn. Ne vem, zakaj smo si izmislili čas in začeli vse načrtovati. Dostikrat bi morali zgolj in samo v NARAVO, ki zna vedno prisluhnit; preden se v življenju zavemo obstoja, ga je pol mimo.

A sem že izdala? Ne še :P ... prvega maja zopet odpotujemo, tokrat gremo na Nizozemsko v deželo tulipanov.

Torej glavno je bilo tokrat 19. marec, ki je bil zares poseben dan dveh muh na zgolj enem mahu. Obe stvari skupaj pa sta veliiiiko dragocenejši kot vse ostale stvari, ki imajo v življenju denarno vrednost. Poleg zdravja, je veliko nematerialnih idej, ki prinesejo veliko večjo kvaliteto vsakdanov, kot nam prinese vsa tehnologija, ki bo pri meni počasi druga za drugo romala na smetišče.