what I miss so much.

I wanna hug when you say hello

I wanna hug when it's time to go

I wanna hug because everyone knows

Hugging is good for you

I wanna hug, it's a wonderful feeling

Wanna hug, it helps with (it's part of) the healing

Wanna hug, because hugging feels

Like a natural thing to do.



Kjer je volja je tudi pot ;).

A kaj storiti, če ni ne obče volje in ne individualne poti!
Potem izgubimo tisto, čemur se pravi osebno vodilo.

Danes sem ostala kar lepo v stanovanju, saj nimam nikakršnega namena zapravljati časa in volje na predavanjih, ki mi poleg tega, da mi pobirajo živce in posivijo lase, ne prinesejo dosti praktičnega znanja (z izjemo vzvratnega garažnohišnegatemnega parkiranja). Budilka je bila uštimana nekje na pred sedmo in dan se je veselo (z metričnim poudarkom na prvem e-ju) začel. Canija je tiščalo kakat. Nemo pa je srepel vame že pol ure, preden sem ustala (kot tele v nova vrata). Po zajtrku sem se šla sčuhat ven. Potem sva se odpravila v Šiško (po opravkih).

Nadaljevalo se je z drgnjenjem javnega mnenja, ki mi že preseda. Ne mooorem več. Gabi se mi.

Počutje je danes precej boljše, me pa še vedno boli glava. Sploh, ko nekaj časa študiram, me potem tišči in boli očka.

mali je OK, gleda in spremlja me, ko jamram. Dobro, da ga imam ;), čene drugega, ni boljšega prijatelja & nadzornika Bajsija, ki je vedno pripravljen poslušati.
Razmišljam, kako lepo bi bilo, da bi zdaj imela nekoga, ki bi mi zlikal kup perila. Ali pa se sama počasi dvignem s stola in se spravim pošlihtat kup. Učila sem se malo. Nimam res ne želje ne ambicij po dobri oceni, želim si samo, da bi šlo mimo, ker bi šla potem bolj sproščena za prvi maj na počitnice. Pa tudi če ne rata, se bom pač poleti učila ali pustila za drugo leto.
Ne moremo imeti vsega.

Devica - Marjetica (23. 8. -22 . 9.)

Ljudje, rojeni v znamenju marjetice, imajo prirojeno željo po popolnosti. Ob njihovi naravni nagnjenosti k logičnemu mišljenju, njihove priljubljene barve zelena, bela,
nebesno modra in vijoličasta kažejo, da so tudi romantični, lojalni in vdani. Obožujejo šmarnice
in njihove nežne cvetke. Ob tem imajo radi bezeg, lilije in zlati dež.

ena pozitivna za lep začetek mokrega tedna :o)

Bil sem nesrečen, ker nisem imel denarja, da bi si kupil nove šuhe. Potem sem na ulici srečal človeka brez nog in sem dojel kako srečen sem.

za pozitiven um in duha

"Vse ceste, ki vodijo do želje človekovega srca, so dolge." Joseph Conrad

učna ura današnjega dne ali kako se ne hodi v hribe

Lepo sem izkoristila dan. Po vztrajanju ob osemnajstostoletnih :o) filozofih zjutraj, sem se odločila, da jo tudi danes nekam mahnem. Včeraj sem šla čez Žabijski vrh s Canijem do Klopce, kjer sem se dobesedno skoraj pobunkala. Bilo je veliko listja, ki ga je na pot spihala burja, tako da sem dobesedno plezala čez skale. Uspelo pa nama je, in to prvič (odkar sva šla sama), da sva prišla celo pot brez vrvice. Malo sem tvegala in ugotovila, da je pravzaprav mali bolj spreten če ni navezan na mene. Pa pozabila sem sporočiti, da bi se morala v četrtek cepiti. Ob pregledu pa smo z Majo ugotovili, da ima Cani (kar vedno pravim) preveč z zobnim kamnom obložene zobe. Kodri so pač genetsko nagnjeni k večjemu nastajanju kamna, zato tudi redno ščetkanje in kvalitetne konzerve ne pomagajo. Ker pa je naš paglavček še tako razvajen, pri njemu tudi kostke za čiščenje zob, ki jih ponavadi normalni psi lahko glodajo, ne pridejo v poštev, saj vse takoj ven vrže. Tako je padla odločitev AD HOC da bomo cepljenje prestavili in pucali zobe, kar sem že dolgo odlašala, ker je pač psa treba uspavati. To je zelo škodljivo za njegovo telo, ker je bil že kot majhen tolikokrat pod narkozo, sem pa vse skupaj pretehtala in ugotovila, da je bolje, da to opravimo sedaj, ko je pes še zdrav in pri petih letih še ni tako tvegano, da bo zaradi narokze prišlo do česa hujšega (ali do tistega, kar si sploh nočem predstavljat). Ker je obstajala nevarnost, da se bodo bakterije iz zob spustile na srce in ga ogrozile :S sem le sprejela odločitev. Okoli enajstih so ga uspavali in z Majčo sva se zmenili, da me takoj po posegu pokliče. Psa sem pustila dol, dali so ga v boks in šla domov. Hvalabogu ni bilo zapletov in moram res obe veterinarki ISKRENO POHVALIT, ker sta delo opravili odlično, hitro in kvalitetno! Hvalabogu, da imamo tako dobre zdravnike. Dali sta mu minimalno potrebno narkozo, pravzaprav malo več, ker fant ni hotel spati! in na hitro in brzino spucali zobe. Ob dvanajstih so me že klicali da lahko okoli pol enih svoj kosmati in še nekoliko zaspani komad dvignem in peljem nazaj. Narkozo je prenesel dobro, zvečer pa smo tudi že papali in se igrali.

Kakor rečeno včeraj pa Klopca.

Primer kako se ne hodi v hribe pa bomo obravnavali zdaj. Sicer je bil zelo čist in lep dan, šla sem na Mrzli vrh in prav fajn je bilo, da je malo pihalo, ker je bilo kar toplo. Zgubila sem se na prvem odcepu, kjer sem vedela, da bi morala iti nižje, sama sem bila sigurna da ne bom zgrešila, pa se je izkazalo, da poti le ne poznam tako dobro. Jaz dostikrat falim iz razloga, da hodim v hribe z ljudmi in kot je v moji navadi (občutno preveč) govorim, ker sem pravo blebetalo. Potem pa nisem tako pozorna kje grem in naslednjič, ko sem sama, pridem do hudih odločitev. Dejansko sem se znašla sredi bodečega grmovja in se totalno popraskala po vsakem kvadratnem decimetru kože, ki jo imam. Kri je tekla v potokih (pesniška figura: pretiravanje), pa mi je vseeno ratalo prit nazaj na pravo pot in nadaljevati proti vrhu. Umes mi je še parkrat spodneslo (zaradi leda, ki se je skrival pod travo), a je bil razgled fantastičen. Najlepše pa je na vrhu. Imaš mir, ni nobenga in samo modro nebo brez oblačka, drevesa, hribi in par dveh prtičev. Prav lepo je bilo opazovati vse skupaj in ugotoviti, kaj je v življenju pravzapav pomembno. Ne odkrivam posebne in nove življenjske filozofije, dejstvo pa je da smo MINLJIVI. Jaz osebno veliko preveč energije trošim za nepomembne ljudi in probleme, ki so pravzaprav malenkostni v primerjavi s časom. Mogoče bi se le lahko vprašala, komu dejansko nekaj pomenim.



Come se questo tempo non fosse
passato mai
dove siamo stati
cosa siamo poi
confinanti di cuore solo che ognuno sta
dietro gli steccati degliorgogli suoi
sto pensando a te
sto pensando a noi.



a ritorno di quel mondo romantico.

Dež pada. Mja, nekako se dolgočasim doma, čakam, da me kdo pokliče ali pride na obisk. Pravzaprav ugotavljam, da se nekako ne znam več avtozabavat? a je možno; včasih sem gledala oddaje, filme, brala knjige, zdaj pa visim za čarunalnikom. Fotr je nekje v Berlinu in je zbolel :( tako da z mamo zgleda ne bosta mogla mal naokol med dopustom, ah ja. Meni se pa izteka. Pa ravno so mi hišo popravli, zdaj bom pa šla ;). Sicer sem Ljubljane že tako navajena, da se čudim, da ob nedeljah ne že kar avtomatsko speljem proti idrijskim koncem.

Cani je sit in leži na moji postelji. Zdaj vem zakaj Renata vedno pravi, da bi bila v naslednjem življenju ''lijanin pes'', ima se pomoje lepše kot marsikateri drug kosmatinec. Med tem ko me opazuje pa jaz chatam z M. ;) na facebooku, je zakon tale moj sosed.

Pa še tole, danes pa K. praznuje rojstni dan. Želim ji samo vse najlepše!

Resnično, naklonjenost lahko pokažemo že z najmanjšim darilom; dragocene stvari so tiste, ki prihajajo s prijateljstvom." Teokrit

under an umbrella.

Dan, en navaden, tak tih, zaspan. Penso a te mentre i giorni tramontano. Zunaj pada dež. Za spremembo, da ne pozabimo, da moramo ceniti vsak obsijan dan :o). Po dlaneh imam drobne izpuščaje. Od česa pa le za vraga. Dopoldne sem opravljala črnska dela pri hiši. Zdej pa sedim za laptopom in furam safr. Malo prej sem prišla od veta, sem šla Caniju spraznit mešičke. Potem pa sem še v italjanski štacuni kupla nov pribor (pastelno zelen <3 ), prt za na mizo v znamenju daisy, komplet pouštrov za na stole in vidla, da imajo tudi podele, s pastelnimi ročaji. Pri nas je polenta pogosto na jedilniku, tako da bi mi prišli prav, pa tudi tepih bi še mela komplet (da ne omenjam lončkov pa solnika), je bila pa to mamina ideja in mi je tudi plačala.

Mali ima čez mesec cepljenje proti steklini, nato pa po istem razmahu še proti kugi.

Ocene imam več ali manj zaključene, niso pa nič kaj preveč blesteče. Ali sem nesposobna jaz ali oni, to je zdaj vprašanje (verjetno bo držala tista o meni).

Počitnic bo kmalu konec :( kot je konec vsega lepega. Edina dobra stran je, da začnejo zdaj osnovno in sr šolci, tako da bo Ljubljana prazna :o) če bi imela čas bi skočila še v kak kino, ampak se mi zdi, da bom zdaj kar zasedena in ne bom imela več v ljubljani toliko časa hengat.

Jabuček nekam hitro prazni moči te dni :) se vidi, da nisem najbojlše volje in veliko vrtim erosa. Aja pa Sanremo je začel, pa ga še nisem uspela dosti spremljat. Sem šla pa včeraj z enim gospodom hodit pa mi je celo pot razlagal o enih oddajah in sem slučajno zvedla, da je že letos začel Isola dei famosi?! zakaj jaz nič ne vem.

Prejšnji teden smo bili kar pridni in smo obiskali kar nekaj vrhov. En utrinek z zares mrzlega Mrzlega vrha. Je kar pravo tole ime, ker nam je bilo res mraz, zato nismo dosti slikali.

 



V tem depresivnem dnevu bi en čokolatin, ki sem ga dobila za valentinovo, pa mi jih je do konca mama pojedla, si morte mislt, Brez prašat. Že tako je pojedla vso Nutelo z žlico, potem pa se loti še mojih Lindtov. No, ostal mi je še tale kužek.

Za vse pa, ki želite biti družbeno odgovorni, še tale zanimivost:

http://www.zurnal24.si/zdravje/facebook-kriv-za-anoreksijo-202420/clanek

Morda bi res morali premisliti, preden uvajamo popularna socialna omrežja in izgubimo vse stike.

No, ostalo mi je še par dni počitnic, bomo preživeli do naslednjih :P še pol leta, potem pa še en letnik in končam.

ascoltami :o)

Sono nata due volte, pero la seconda volta ero accanto a te.

Nothing sweet about me

Malo zamujam z updati zadnje case, ampak bom pridna in bom poročala za nazaj. Statistika bi šla nekako takole:

9.2. smo bili na Žabijskem vrhu, do kamer smo se pricingali kar po bližnjici in to dan za tem, ko smo bili na Vodil vrhu & Mrzlem vrhu. Potem smo šli še po najstrmi do Klopce.

10.2. sva pa bila sama na najprej Mrzlem vrhu in potem sva šla po grebenu še prečit na Vodil vrh. To je bil en krasen dan. Recently je bilo fajn vreme. Bila sva kot v reklami za avstrijske alpe :P. Pot na MV niti ni bila tako strma, kot sem se bala. Bila je lepa in tudi narava enkratna. Še sreča, da sem tokrat dobila šipek (in posledično naredila pet vbodov v prste :S) in ga prinesla za okras v dolino. Uspelo mi je dobiti tudi mačice. Na vrhu pa bi človek kar zaspal, kot je to dejansko počel Trušnovec. Jaz bi kar prodala podutiško rezidenco in si kupila v hribih kak weekend. Preferiram brunarico nekje visoko v glastem gozdu, z ognjiščem, kjer bi visele in se grele Canijeve odejice in zunaj bi bila že tema, jaz pa bi imela jelene okoli da bi se prevažala.

Relalnost? jebeno delovno mesto v zakajeni prestolnici.

Nekaterim nam pač (več kot) očitno ni usojeno.

Za pot navzgor sva potrebovala več kot uro, potem pa je vse skupaj naneslo na kake štiri. Bala sva se, da bo že tema, zato sva navzdol nekoliko pospešila frekvenco; no jaz tudi zato, ker se malo bojim neljubih obiskovalcev gozdov, tako da nisva potrebovala veliko in tudi ni bilo mraz, ko sva se vrnila.

Danes pa nekaj ni vredu. Ponoči me je bolel trebuh, pa se mi ni dalo iz postelje, kjer mi je bilo prijetno toplo (celo v naši hiši ?? ) , tako da nisem vzela Lekadol. Plus za nameček imam spet hudo tiščanje. Tako da me ta trenutek trebuh boli + peče + krči. Prvi pol odgovarja tistemu delu, po katerem se ženske razlikujemo od moških (in se navadno pojavi enkrat mesečno). Drugi del pa ne vem več čemu bi pripisala, saj ponavadi vem, katera hrana mi povzroča slabost, krče in pekoč feeling. Dejansko sem boga. Nekako je najbrž vse skupaj povezano še s pritiskom, ki se je znatno znižal. Bila sem v knjižnjici, zato sem bila prepričana, da si bom privoščila nekoliko več počitka. Saj ne, da sem šla čez meje, ampak sem pa preforsirala svoje mišice te dni sigurno nadpovprečno. Vem, da ni dobro toliko gibati, ampak so bili res dnevi, ki sem jih fajn izkoristila.

In kot da si nebi zaslužila pavze sem včeraj vse posesala (ker ta teden noben ni :O), pomila stopnišče, vse popeglala in očistila kletke. Danes pa sem se že uštimala, da bom ležala, ko sem s polic spravila kramo in pobrisala ves prah, tole pa je rezultat.

dolg za januar, konec semestra in prihod jabučka v moj dom :D.

Že nekaj časa nisem nič updatala, posledica prekomernega študiranja in obveznosti za fax da kar glava boli. Dejansko sem tako utrujena, da nimam niti moči, da bi si odpočila. Tale januar je bil zame skrajno teman mesec zato upam, da bo v prihodnje bolje, ker res nebi rada, da bo celo leto takšno, ker če bo, potem bo z*******. Kaj mi dogaja ta teden:



Minimalno do pol noči bi mogla moja skupina oddat do nalogo (včeraj), jaz sem moj del (to je 3 poglavja od 4!!! in to sem vse jaz naredila), naredila že dolgo nazaj, ena sošolka je naredila še eno poglavje in mi pomagala, ostale tri, ki pa me vedno nekaj kritizirajo in bore malo prispevajo, pa bi morale narediti samo še eno poglavje , ampak ga niso mogle. Tako smo zamudili rok za ta teden in poslali nalogo danes, prfox se je usmilil zato, ker grejo gospodične pol na počitnce in mormo pod NUJNO u sredo zagovarjat. Bolj me moti to, da se jaz vedno potrudim in potem dobim leden tuš po glavi, če mi enkrat rata, da ne zmorem vsega. Januarja sem bila veliko pod pritiskom, potem pa sem imela še težave s koordinacijo. Ko imajo drugi izpite (še za nazaj!) razumem in jih pustim, zakaj pa mene nihče ne razume da imam obveznosti? Da ne govorim koliko drugih privatnih brezveznih zadev pride, da ne more kdo kaj narediti, pa potem vskočim.
 Ko sem ponoči ugotovila da nismo nč naredile, nism mogla spat in sm pazi ratala prov OBUPANA. Bolelo me je to, da bi se morala pripravljati za izpit, pa se nisem mogla zaradi drugih. Morala sem pomagati delati še tisti del, ki naj ga jaz nebi naredila potem pa sploh ni bil narejen. Tako sem zgubila čas za študij izpita in še naloga je padla v vodo. Rezultat je bil da nisem nič znala in da seminarska ne bo zagovarjana ta teden, kar pomeni, da mi je spodletelo oboje. Če bi vedela, da na koncu resno ne bo končano včeraj, bi se vsaj bolje pripravila za izpit (kar bi se imela pravico, glede na to, da sem naredila sama veliko več kot druge skupaj in da vedno pomagam, ko imajo za pisat drugi). Ob 1h 18min mi je bilo že tako toplo in slabo, da sm pozimi spala pr odprtem oknu v sami kanoteri. Spala nisem nič, ker tudi canija ni bilo pri meni. Potem sem ustala, da bi se učila, pa so maili glede naše projektne nal. še kar deževali :S zakaj se ne znam postavit zase?
 Izpit pa je presenetljivo dobro šel :D. Zato sem bila res zadovoljna, da ga bom vsaj naredila, moram pa reči, da mi je ta predmet bolj ustrezal kot tisti na moji katedri, zato mi je res žal, da sem se imela čas učiti vsega skupaj pol dneva, ker če bi se bolj natančno naučila, bi imela res več od tega in dobro oceno.
Sem pa dobila danes obvestilo še za en predmet, da imam oceno 9.
Po izpitu sem se s frendico, ki je bila z mano na izletu v Franciji, dobila v maximarketu v slaščičarni, ker se res dolgo nisva videle. Kako bi se, ko pa sem cel januar trpela, če mi je kdo samo rekel, da me povabi ven. Imela sem dela za več ur, kot je ur podnevi. Na faxu sem živela, zato sploh nisem več vedela, kaj so kuhana kosila. Ob žvečenju paninov ugotoviš, kako fajn je, ko prideš v stanovanje pa si skuhaš tortiline :P. Danes sem jih naredila. Klepetali sva in klepetali. Za tem sem šla še na gosposvetsko in si kupila jabučka <3.

http://www.youtube.com/watch?v=PK2WulMuyDs

danes pa fotke ne delajo (smesko z nosom dol smrk).

burja.

Zunaj je lep sončen dan in jaz sedim za predavanji. Rezultatov marketinškega upravljanja kar ni in noče bit, kar se mi zdi skrajno nesramno. Zaradi mraza imam spet močan ekcem, tako da mi je koža zažarela in pritekla ven kri, pa rdeča sem povsod.
Če bi se profesorji tako držali rokov, kot to zahtevajo od nas, bi se zamislili, kako nerealne naloge nam postavljajo. Moti me odnos, in to povem, do nas, ki je skrajno ignorantski.

še en utrinek iz današnje učne ure

Popoldne pa smo obiskali klopco:

jebeno 2011.

pa nekaj iz ljubljanskega soncnega dne, ki ga je potrebno zaradi ekstremnosti fenomena obeleziti

There's this girl in the mirror, I wonder who she is. Sometimes I think I know her and sometimes I wish I did. There is a story in her eyes, lullabies, and goodbye. When she's looking back at me I can tell...she's hurting inside.

It's getting colder now and the darkness consumes me. Depression is slowly creeping up. Maybe one day you'll actually care about me.
She can't hide no matter how hard she tries, her secret disguised behind the lies.  And at night she cries away her pride, with eyes shut tight staring at her inside.  All her friends know why she can't sleep at night, all her family asking is she alright.  All she wants to do is get rid of this hell, well all she's got to do is stop kiddin herself.  She can only fool herself for so long.



- vse manj zaupam frendom
- kadim (baje) po novem.
- jem majonezo :S
- jem hruške in grozdje :O
- ne maram dežja
- sem spet bjonda
- hodim (pre)pozno spat
- spijem vse več kave
- sem pod stresom

le kdaj bo prišlo 2010!

samo učim se in sem depresivnega razpoloženja.

Prebujajo se volkovi, prebuja se divja sla.

Ne rabim obljub samo iskren obraz.
Ne vidi se dna ne upa skočit v vodo.
Ne vidi se dna boji se plavati ne zna.
Naj vara nas to, neznano daje tudi čar.

tole je moja hrčica

canijeva snoopy zobna krtačka

marketinsko okolje

pejmo se naprej ucit

sucking.

spet je eden tistih dni ko bi bilo bolje da se nebi zbudila.

obračam nov list.

Novoletne ''zaobljube'' se mi zdijo skrajno blesave, pa vendar. Odločila sem se, da bi tudi jaz nekaj stvari pri sebi rada spremenila. Pa tega ne počnem zaradi novega leta ali kakšne druge občasne modne muhe. Zdi se mi, da bi tako bolj kvalitetno preživela življenje, kolikor mi ga je še ostalo.

1. bolj redno bom negovala svojo kožo, da se mi bo čim manjkrat pojavil ekcem ali alergija, ki sta nevzdržna.

2. več bom jedla in drugače proporcionalno čez dan (če je možno se bom manj ''napokala'' za večerjo in še po njej pred TV ampak jedla bolj polnovredno hrano preko celega dne), morda bi se naučila kaj novega kuhat recimo.

3. manj bom pod stresom zaradi nepomembnih stvari, ki mi uničujejo življenje.

4. ne bom kupovala stvari, ki jih ne rabim, ker nimajo dolgotrajnega efekta :) .

5. izbrala bom še en fax, ki ga vpišem po naslednjem letu (npr. razredni pouk visokošolski program pedagogika)

6. probala se bom navadit čim bolj ločevat smeti, ne kupovat plastičnih vrečk (no to vse že delam), večkrat sklopit naprave prav iz štekerja in vedno nositi pijačo v steklenici od aladdina.

7. vozila bom manj sunkovito.

8. večkrat bom šla na coffe s prijateljicami (kar pa ni odvisno samo od mene in večinoma ne propade zaradi mene).

9. ne bom nergala ko mama gleda ncsi miami.

10. najpomembnejše- bolje bom skrbela za svoje zdravje (ker vem kaj lahko izboljšam).

Once bitten and

Twice shy

I keep my distance

But you still catch my eye

Tell me baby

Do you recognize me?

Well it's been a year

It doesn't surprise me

Merry Christmas

I wrapped it up and sent it

With a note saying "I love you"

And meant it
Now I know

What a fool I've been

But if you kissed me now

I know you'd fool me again

Last Christmas

I gave you my heart

But the very next day

You gave it away

This year

To save me from tears

I'll give it to someone special