nedeljsko jutro

Hladno je, a jasno. Sedim v sobi za goste in gledam skozi okno. Listje šumi in javor je rdeč :o). Haloween je. Prišla sem že s sprehoda in pripravla gradivo za branje.
Spet se spomniš, kako veliko lahko pomenijo besede. Včasih imajo večjo moč kot sama dejanja. Na žalost so prav besede tiste, ki se zažrejo v človekovo podzavest in ne dajo miru. Sploh, če se gradijo. Ena na drugi. Kot hiša.
Burja piha. Hladno je zunaj. Ampak jasno. Napravm sivi megli v Ljubljani je veliko boljše.

Dela je spet ogromno. Počasi bo treba oddat seminarske. Začeli bodo kolokviji. V ponedeljek po tablete!

update po dolgem času

Tudi blog si zasluži malo novih objav. Sem zelo zaposlena, tako da bolj malo objavljam zadnje čase. Hvalabogu grem jutri po predstavitvi v cekinovem gradu domov in bom ostala cel naslednji teden. Dnevi potekajo nekako delovno. Imamo ogromno dela za fax, tako da praktično počnem (skoraj) samo še to. Delam seminarsko za psihologijo, predavanje za civilizacije, statistično nalogo ki jo mormo nardit, kmalu bodo tudi kolokviji. Na drugi strani gimnazijci uživajo :P ker imajo počitnice (mami in tata v Benetkah :O).
Mali je ok. Hrana zgleda ok, edino goveje meso je pretežko, tako da ga bom pretežno hranila z ribami, saj mu drugega nimam kaj dat. Brikete ima iz ovčetine.
Sem pa odkrila danes še nekaj dobrega-pira, sem si jo nardila za kosilo (skupaj z bučkami, papriko in piščancem). Moram pa reči da tamal nima več izpuščajev. Vsaj ne toliko, čeprav občasno sumim na zunanje alergene (predvsem pršica). Zdaj pa naprej delat. Se slišmo kaj več naslednji teden, ko bom imela več časa.

bolno

Zelo prehlajena, nos tišči, mraz je. Drugače sem precej delovno, dela je čez glavo dosti. Počasi bomo živeli samo še od faksa za faks. relax it

Spet doma v Ljubljani

Pa smo dobrodošli nazaj. V Ljubljani ;).
Večer in tema. Mario na televiziji. Zmatrana.

so busy baby

Že nekaj časa se ne oglašam,ja, sem mrknila ;).
Faks me je absolutno zaposlil. Joj in groza. Na faksu sem skoraj vsak dan do 16h. Kar pomeni, da se zmatrana. In kar še pomeni, da ob tej grozni uri, ko vsi navalijo ven, čakam za plačilo parkirniine (ki je mimogrede vedno višja in neusmiljeno prazni moj takvin) ene pol ure in se potem še cjazim v gužvi do stanovanja pol ure. Prav lepo znese, da kosim šele ob pol petih. Tudi Cani je že lačen. Ampak se bo treba navadit. Fdv ni šala. Potem imam ob večerih še treninge v pasji šoli, tako da zvečer skoraj umrem od izčrpanosti ;). Dajejo nam ogromno dela- vsak profesor zahteva individualno, prav tako skupinsko nalogo in sprotno predelovanje snovi, tako, da se ne vidim več ven.
Je pa še nekaj pozitivnega ta teden. Dobili smo izvide Bicom testa in pokazalo je, na kaj je alergičen. testrali smo pri Nabergoju s pomočjo sline. Tako da zdaj uvajamo en dnevni obrok kuhan in probamo čim bolj naravno. Zelo močno alergijo ima na briketne pršice, sojo, perutnino, svinjino, mleko in jajce. Počasi navajamo na presno.
Sem pa že včeraj pozno zvečer prišla domov (pred Kmetijo ;)) in danes špricala statistiko. Enostavno ne znese več časovno.

pa smo spet tu

Spet sem v Ljubljani. Prišla sva okoli 17h. Preživeli smo lep vikend. Jutri pa z novimi močmi na faks.

bloganje

Slabo mi gre tole bloganje od rok. Že dolgo nisem nič objavila in se s tem opravičujem mojim zvestim bralcem. Preprosto ni bilo časa. Cel teden sem bila v Ljubljani na full-u 7ih-21ih, tako da sem konec dneva samo še v postlo cepnila. Ni zneslo. Jutra v Ljubljani so strašljivo meglena. Again. Se pozna, da je v kotlini in nič ne popiha. Tako, da se ne vidi na par metrov. Nekako bolj svetlo postane okoli poldne, ko se ta hudič dvigne. Veliko dela imam s čiščenjem in pospravljanjem stanovanja. In ja, sprejela sem še en sklep- nikoli ne bom imela hiše. Glede na to, da patološko pucam že vsak las (zakaj mi zadnje čase tako izpadajo?) na tleh in sesam vsak dan, pomivam po tleh in čistim, nebi zneslo pucat bajte. Občudujem pa tiste, ki so tako flegma, da zelo malo čistijo. Ob ponedeljkih in sredah hodiva na bbh, ob četrtkih pa na rally, ob petklih imam smotan faks kar do pol štirih in grem šele potem po polžje domov, saj je takrat grozna gneča na obvoznici. Sem prav utrujena od tempa. Ampak bo, se da če se hoče. Cani je ok, ta teden sva bila pri vetu in mu je sšistil žleze ter dal antibiotike. Imel je toliko sranja, da se mu je že gnojno zagnojilo. Še vedno se praska in grize, tako da sem mu zdaj samovoljno menjala dieto na z/d.
Kaj več pa popoldne ali pa jutri.