jesen

Salut,

Glede na malo objavljanja zadnje tedne potrjujem domneve tistih, ki menijo, da je moj izostanek povzročilo delo na faxu :o). Veliko dela imam, tudi ogromno neke tako bi rekli administracije. Nonstop nekaj rihtam za razne grupe- veliko imamo namreč predstavitev in teamskega dela, urejam zapiske, pišem poročila, eseje in seminarske nal., tako da sploh nimam več nikakršnega urnika. Počitniško ustaljen dan je že zdavnaj zamenjalo brzenje po sivi prestolnici, v kateri bom kmalu kot (v navednicah seveda) doma.

Proti stanovanju sicer nimam nič. Je tako lepo, da si ga lahko poželi vsako <3, je pa še vedno najlepše v Tolminu. Moti me predvsem gneča, smog in nenehna nikolikončana megla prek celega dne. Mimogrede, ko smo že danes premaknili uro, zdaj bo še prej tema, tako da se lahko od sonca poslovimo nekje do aprila :SS. (ni mi všeč)
Prejšnji teden je bila pri meni mami. Imela je namreč operacijo krčnih žil z radiofrekvenčno terapijo, ob sedmih zjutraj v ponedeljek. V Sanatoriju v Rožni dolini naj bi opravili poseg, a so jo poslali domov, ker je bila fino prehlajena :(. Sicer še dobro, ker bi morala dobiti anastezijo po celotnem telesu, njena dihala pa niso bila ravno v operacijskem stanju. Tako jo je taksist meni nič-> tebi nič dostavil nazaj v moje stanovanje že pred osmo, kjer je smrkajoča se počakala fotra, ki je prišel po njo iz Tolmina. Sedaj je bila celotne krompirjeve počitnice doma v upanju, da se pozdravi. Posledica: prehlad vedno traja sedem dni in izguba volje do dela. Človek, ki vse dni nekako prebije med štirimi stenami v upanju, da bo ozdravel, pač naravno postane nekolko melanholičen. Danes je še dež, tako da je zunaj prav turobno. Ko sem šla hodit sem skoraj sredi poti zaspala, če nebi vame svetili norci z meglenkami.
Drugače ni nič pretresljivega iz zadnjih tednov. Računalnik me jebe 200 na uro, da mi živce para. Kar naenkrat zatrokira in je bil že trikrat na servisu. Zbirše mi vse podatke, težava naj bi bila nedoločljiva, podjetje, ki nam naj bi zagotovilo garancijo pa je šlo v stečaj (beri: ne javljajo se). Imam ene nove čevlje camper, ta teden se mi obetajo še gležnarčki.
Jutri je prvi november (praznik mrtvih), meni osebno iz ekoloških razlogov izjemno neljub praznik. Vsa plastika fantastika, ki ostane po grobovih, nedvomno bolj škodi tako živim kot mrtvim. Potem pa je tu še slovenska lastnost, da se radi z grobovi bohotimo.
Zdaj pa grem naprej delat za marketinško upravljanje ter ne boste verjeli- v torek dobim že prvo oceno :/.








Furry friendship

Moji novi posterji

Tole mi je naredila prijatelca

and things like that





jesenska

Rjavi so listki v jeseni,

in kostanj je tudi rjav.

Z rjavimi listki bo ježek,

svoj zimski brlog si postlal


Rjava sta srna in medved,

pa debla in listje in veje

in izpod rjavega grma

jurček rjavo se smeje
 

sweet sleep

Takole pa zgleda zjutraj pri meni. Ko se jaz prebujam in rihtam, mali pa še kar zatiska oči. S faksom smo zaštartali v polno, s tem, da sem jaz še malo zmedena in sem danes prišla kar dve uri prezgodaj. Vreme je depresivno, upam, da bo na primorskem kaj bolje.

jesenske Mengore

Včeraj je bil zelo lep jesenski dan in s tatom in kuštrom smo se odpravili popoldne na Mengore. Pihalo je fejst, kar je po dolgotrajnem deževju prav pasalo. Sicer je bila pot precej blatna, a smo vzeli v zakup in se imeli lepo. Najprej smo se zgubili (trdijo da sem kriva jaz kar pa n i    r e s), potem pa smo šli skupaj do cerkvice. Slike sledijo.

povodenj

Kot veste verjetno že vsi, je tri dni lilo kot da je konec sveta. Tistemu tam zgoraj se je zmešalo, pa naj še kdo reče da je bog pravičen. Karkoli se je že zgodilo, mu tega ne moremo odpustiti. V Ljubljani je bilo dobesedno vse pod vodo, ker nimajo spucanih odtokov in so na barju. Pri nas je k sreči vse odteklo pravočasno.

obiski

Včeraj smo imeli obiske. So bili pri nas mamina sestrična, njen mož, teta in stric. Bilo je bolj klavrno, saj je bila teta nekoliko slaba in so bili bolj kratek čas tu. Pisali smo že 2 kolokvija, eseji in seminarske pa so v teku.

deževno

Imamo slabo vreme, bližajo se kolokviji in slabo spim. Kaj si lahko človek želi boljšega?
Včeraj zvečer sem prišla domov, jutri pa grem že nazaj. V ponedeljek imam ob 14:00 kolokvij iz Oglaševanja in družba, v četrtek pa ob enaki uri Osnove vizualnih komunikacij. Snovi je ogromno, in predvsem za drugi predmet je zoprna. Učimo se o nekakšnih točkah, linijah, kompozicijah...kar meni ni blizu.
Zunaj je sivo. Že cel teden. V Ljubljani je bila prava povodenj. :P
Gledamo Kmetijo in navijamo. (lol) Mami pa je bla v Gorici in srečala La Toyo v NY ;).

Drugače pa vzdihujem ob tejle oblekici, ker je zmanjkalo xs številk, tako da je Caniju ne morem kupit.

Bo pa najverjetneje dobil eno od teh;

nedeljsko jutro

Hladno je, a jasno. Sedim v sobi za goste in gledam skozi okno. Listje šumi in javor je rdeč :o). Haloween je. Prišla sem že s sprehoda in pripravla gradivo za branje.
Spet se spomniš, kako veliko lahko pomenijo besede. Včasih imajo večjo moč kot sama dejanja. Na žalost so prav besede tiste, ki se zažrejo v človekovo podzavest in ne dajo miru. Sploh, če se gradijo. Ena na drugi. Kot hiša.
Burja piha. Hladno je zunaj. Ampak jasno. Napravm sivi megli v Ljubljani je veliko boljše.

Dela je spet ogromno. Počasi bo treba oddat seminarske. Začeli bodo kolokviji. V ponedeljek po tablete!

Spet doma v Ljubljani

Pa smo dobrodošli nazaj. V Ljubljani ;).
Večer in tema. Mario na televiziji. Zmatrana.