jesen

Salut,

Glede na malo objavljanja zadnje tedne potrjujem domneve tistih, ki menijo, da je moj izostanek povzročilo delo na faxu :o). Veliko dela imam, tudi ogromno neke tako bi rekli administracije. Nonstop nekaj rihtam za razne grupe- veliko imamo namreč predstavitev in teamskega dela, urejam zapiske, pišem poročila, eseje in seminarske nal., tako da sploh nimam več nikakršnega urnika. Počitniško ustaljen dan je že zdavnaj zamenjalo brzenje po sivi prestolnici, v kateri bom kmalu kot (v navednicah seveda) doma.

Proti stanovanju sicer nimam nič. Je tako lepo, da si ga lahko poželi vsako <3, je pa še vedno najlepše v Tolminu. Moti me predvsem gneča, smog in nenehna nikolikončana megla prek celega dne. Mimogrede, ko smo že danes premaknili uro, zdaj bo še prej tema, tako da se lahko od sonca poslovimo nekje do aprila :SS. (ni mi všeč)
Prejšnji teden je bila pri meni mami. Imela je namreč operacijo krčnih žil z radiofrekvenčno terapijo, ob sedmih zjutraj v ponedeljek. V Sanatoriju v Rožni dolini naj bi opravili poseg, a so jo poslali domov, ker je bila fino prehlajena :(. Sicer še dobro, ker bi morala dobiti anastezijo po celotnem telesu, njena dihala pa niso bila ravno v operacijskem stanju. Tako jo je taksist meni nič-> tebi nič dostavil nazaj v moje stanovanje že pred osmo, kjer je smrkajoča se počakala fotra, ki je prišel po njo iz Tolmina. Sedaj je bila celotne krompirjeve počitnice doma v upanju, da se pozdravi. Posledica: prehlad vedno traja sedem dni in izguba volje do dela. Človek, ki vse dni nekako prebije med štirimi stenami v upanju, da bo ozdravel, pač naravno postane nekolko melanholičen. Danes je še dež, tako da je zunaj prav turobno. Ko sem šla hodit sem skoraj sredi poti zaspala, če nebi vame svetili norci z meglenkami.
Drugače ni nič pretresljivega iz zadnjih tednov. Računalnik me jebe 200 na uro, da mi živce para. Kar naenkrat zatrokira in je bil že trikrat na servisu. Zbirše mi vse podatke, težava naj bi bila nedoločljiva, podjetje, ki nam naj bi zagotovilo garancijo pa je šlo v stečaj (beri: ne javljajo se). Imam ene nove čevlje camper, ta teden se mi obetajo še gležnarčki.
Jutri je prvi november (praznik mrtvih), meni osebno iz ekoloških razlogov izjemno neljub praznik. Vsa plastika fantastika, ki ostane po grobovih, nedvomno bolj škodi tako živim kot mrtvim. Potem pa je tu še slovenska lastnost, da se radi z grobovi bohotimo.
Zdaj pa grem naprej delat za marketinško upravljanje ter ne boste verjeli- v torek dobim že prvo oceno :/.








Furry friendship

Moji novi posterji

Tole mi je naredila prijatelca

and things like that