Heejji!
Pa se spet oglašam. Upam, da sploh še kdo bere tale blog. Na splošno sm OK, sicer malo slabe volje, ampak bo. Včeraj sem bla še u Ljubljani na angli in pol pršla dam. Ful je postalo toplo in se vidi, da bo počasi pritisnila vročina. Malo prej sem pršla domov, sem šla gledat maturantsko parado letošnjih 4. letnikov. Se spomnim, kako je bilo, ko smo jo mi lani plesali. In ko je tik pred nastopom klical soplesalec moje nasprotne četvorke, da ga ne bo (grrrrr) in da smo morali potem na hitro Janeza uštimat, ki ni mel pojma o četvorki. Uh ja, ampak zdaj vidim, koliko bremena in koliko živcev je bilo nasplošno v gimnaziji preveč. Res sem se preveč sekirala, je pa to krivda profesorjev, ki delajo tako paniko in na veliko dramatizirajo okoli mature. Človek čez čas z distanco drugače gleda na vse to in res ni pravično, da zganjajo takga hudiča. Kot, da bi šlo za življenje in smrt. Ko pa prideš na faks in malo odrasteš, vidiš, kaj v življenjju zares šteje! Težko se je postavit na lastne noge in uspet, ampak če verjameš, lahko narediš vse.
Tudi glede služb, ko strašijo, da jih ne bomo dobili, postajam vse bolj skeptična. Zdi se mi bv sekirat že zdaj, ker se lahko pol samo še živciraš od iskanja do najdenja zaposlitve. That's our world. Juhh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar