Včeraj pa je bil. Šoping kot se gre. Bila sem v celovški Ikei in si opremila celotno stanovanje. Izgledalo pa je približno takole- zjutraj sem šla s Canijem zgodaj ven in potem na pot. S fotrom sva prišla v Ikeo nekaj čez deveto. Najprej sva šla na kavo, potem pa sva si v zgornjem nadstropju še enkrat ogledala pohištvo in prepisala vse kode. Potem sva iskala še nekaj za hodnik, a nisem našla nič primernega. Potem sva šla še spodaj, kjer sem kupovala dodatke in sem kupila:
- rdečo uro
- lučke
- sliko ogromnoooooo s Tower Bridgem! gromozanska je
- lonček
- pribor
- 2 pouštra
- pedžwork za Canija z žabicami
- dekico z žabicami
- okvirje
- mamut stolček
- police (živo zeleno in bele)
- obeske za na ključe
- igrače
- rože
- vazo
-...
Še dobro, da mam štipendijo!
Potem sva šla na kosilo, kjer sem jedla nekega lososa. Potem pa se je začelo. Pohištvo :S . V Ikei je pač tako, da moraš vse poiskat in nalagat sam. Uspelo nama je nabasati 3 gromozanske vozičke pohištva in jih vlačiti gor in dol. Groza. In danes me vse boli od vlačenja in nošenja gor in dol. Še dobro, da je fotr zjutraj poklical prevoznika za vsak slučaj, ker se je potem izkazalo, da je prišlo do pomote in je prevoznik mislil, da rabimo kombi danes. Ne predstavljam si, kako in kam bi z vsem, če potem nebi poslali nekega kvazi prevoznika gor, ki sva ga seveda čakala. Dobila pa sem vse. Spalnico, vse omare paxa in železno postlo! pa predalnike, kavč, kavček za Canija, predelni Expedit*, pisalno mizo 2m dolgo- ogromna je, 2 predalčnika za spodaj, stojalo za rože, tepihe za v kuhinjo, spalnico- v dnevni sem ga kupila že zadnjič. Žal pa mi je, da sem TV omarico kupila v faking Lesnini. Res niso vredni, da bi človek zgubljal besede. Kupujem pa že rajši v Ikei. Izkazalo se je, da je omarica pokvarjena, kar so vedeli! in zdaj 10 dni ne bo edinega človka na svetu, ki naj bi to znal popravljat in mi naj bi čakali. Upam, da se jo bo dalo vrnit, ker jim jo čene nekam zataknem!
Potem pa smo nabasali pohištvo na kombi in krenili proti Ljubljani. Iz Celovca proti Ljubelju (včeraj sem pa res mislila, da mi bo slabo od ovinkov Tolmin- Celovec-Ljubljana-Tolmin :S !) hop hop proti Podutiku, hop! Tam se je izkazalo, da nam tudi nosačev niso poslali kot smo se dogovorili in smo jih morali čakati in še nevihta je bla. Ko so se končno pripeljali, in to kar 4je, so sicer robo takoj znosili gor. Okoli devetih sva prišla domov, prov crknjena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar