jesen

In prišla je. Tukaj je. Moj najljubši letni čas. Naj omenim, da je z mojim prehladom veliiiiko bolje ter da mi iz nosa ne teče več kot iz kakšne cisterne. Na blogu pa sem zadnje čase bolj malo objavljala, razlog za to pa je delno pomanjkanje časa in delno odsotnost interneta. V Ljubljani mi je fotr namreč šele včeraj zrihtal net (beri: T2 ga je prišel priklopit) in povrhu vseh nevšečnosti mi je crknila še televizija, na časopise pa nisem naročena, tako da mi je preostal izhod v sili v podobi mobitela in sem bila kratkomalo odrezana od sveta. Grozen občutek, ko niti pošte ne moreš pogledati. Ampak vse počaka. In ko sem prišla domov, ni bilo nič nujnega.
V četrtek zvečer po treningu ro sva s Canijem pripsela domov, pot je bila grozna, tema, megla in dež, spolzko vozišče. bruh..
Je pa fajn v pasji šoli, sploh ker se zraven tudi jst ful zabavam. Oboje mi je zelo všeč, bbh in rally obedience. Cani se privaja na kliker in novo okolje. Spet se liže, ker ima v koži produkte žlez, ker je zamenjal okolje. Ah ja. Težko je biti dominantni samec.
Pa tudi temperature so prijetno jesenske. Danes sva bila zjutraj na sprehodu, potem pa sem sadila- vsadila sem nekaj balkonskih trajnic, poganjek ki sem dobila od Katje včeraj (še za rojstni dan) in pa solato, da jo bom imela v lj ;). Berem pa zanimivo, ampak precej pretresljivo, Pride ženska k zdravniku.
:(