Danes nisem najboljše volje. Pravzaprav sem bila, pa me je en pogovor s prijateljico spreobrnu. Nenavadno, kako bolezen in tragedija v družini lahko spremeni človeka. Včasih smo prezahtevni, razvajeni. Ne vemo kako dobro nam pravzaprav gre. In še nekaj je. Presneto malo smo se sposobni naučiti od drugih! Ko nas bo enkrat doletela prava nesreča bo prepozno, da bi spoznali, kaj smo imeli. Presenetilo me je predvsem, kako se lahko pozitivna in vesela oseba spremeni v depresivno. Poznala sem jo drugačno. Vmes se je zgodilo zilijon stvari. In zdaj je drugačna. Ni več tiste volje, ničesar. Čisto fatalističen pogled. A tako je. Enostavno je. Doma je hudo, pa nočem omenjat kaj, da nebi kdo prepoznal, o kom govorim. Lahko samo rečem, da ubistvu nam nič ne manjka.
Pri nas pa spet sneg. Pa sem se že nadejala da je pomlad, uf. Spet je vse zasneženo. Aja pa barva mi je puščala z las ponoči in obarvala pouštr. Je mama pršla zjutri vsa paf če je slučajno Cani bruhal. Zdej mam pa rjau pouštr :P.
Rezultatov tmk pa še ni :/
Ni komentarjev:
Objavite komentar