Moram priznati, da so za mano res trije depresivni tedni. Predmet, ki smo ga dobili in na račun odsotnosti profesorja opravili v treh tednih namesto v treh mesecih (v enakem številu ur kot sicer!) je v moje življenje prinesel skrajno zaposlenost. Praktično sem se že tako navadila življenja na faxu, da bi lahko tam prestala. Prav smešno se mi zdi, ko sedim lahko doma. Vmes sem imela še en izpit, zilion seminarskih in kolokvij. Predmeti niso tako težki, če se trudiš, dobiš pa v vsakem primeru preslabo oceno. Jaz vem, da preštudiram vse in imam po pisanju dober občutek, pa potem vedno pišem zadostno. Meni ni več nič razumljivo kaj prfoxu ni jasno. To se dogaja vsem razen nekatreim ''elitnežem'' ki konstantno beležijo dobre ocene :S (so pa bolj malo prisotni na faxu). Pa naj še kdo reče, da je danes znanje vrednota.
Zdaj se bom lotila interpretacije perception map za našo raziskavo. Potrebno bo namreč opraviti še zagovor pri profesorju. Za nameček pa pošiljam zgolj nekaj utrinkov teh dni v beli Ljubljani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar