Budilka mi je zvonila ob 7h. Danes sem mogla ustat prej, ker sem imela faks že ob pol devetih. Zalomilo se je že pri mojem palamudenju z avtom. Nisem in nisem ga mogla spravt ven iz zaparkiranega dvorišča tako, da sem na koncu obtičala med nekim poletnim skuterjem in avtom Alfa Romeo mojega stanodajalca. Ni mi preostalo drugega, kot da se stisnem ven iz avta dobesedno in pokličem Taxi. Ob tisti zgodnji uri res nisem hotela nobenemu moriti, da naj mi priskoči na pomoč.
Potem me je taksist celo malo razvedril. Bil je nek prijazen in prijeten mlad moški. Nekaj je filozofiral o lokacijah po Ljubljani in o tem, kako je svoje otroštvo preživljal v Štepanjskem naselju, o tem, da je Podutik bolj ''elitna ljubljanska'' lokacija in o tem, kako je nemogoč promet iz Črnuč pa čez mesto oz. center. Bogi moj stric Boki, ki to turo prakticira vsak dan. Še dobro, da šteje delovnik le 5 dni in da je čez vikend že dobesedno veselo doma.
Faks smo štartali ob pol devetih. Temelji politologije so pri vpisu zveneli blazno zanimivo, še posebej, ker je kot predavatelj omenjen Lukšič. Pri tem sem seveda, tako kot večina, spregledala, da je famozni predavatelj Andrej in ne Igor, torej naš predavatelj ni sedanji minister za šolstvo, ampak njegov brat; visok, suh in zabaven možic. Predavanja se trudi narediti zanimiva, še bolj je zanimivo to, da se bolj kot s snovjo ukvarja s komunikacijo med nami in gradi nek sistem v predavalnici, po katerem bomo preko diskusije snov obravnavali mi.
Po faksu sem šla nazaj v stanovanje in s Canijem hodit na Toško čelo. Cel čas sem samo čakala, da se ulije, a se ni. Vreme se je danes, glede na pesimistične napovedi vremenoslovcev včeraj, kar dobro držalo.
Ko sva prišla nazaj sem stanodajalca prosila, da moj avto spravi nazaj na svoje mesto. Popoldne pa sm šla v mesto.
Natančneje- po literaturo za antropologijo v NUK. Kako sovražim te ljubljanske ''visočastne'' inštitucije! Ljudje so osorni in neprijazni kadarkoli jih kaj vprašaš. Ne samo stavba, tudi literatura je starinska in sploh brezvezna. Našla sem nekaj zanimivega, a ne tako uporabnega. Še vedno kolebam med tem, ali naj bo moj naslov seminarske nekaj v zvezi s pojmovanjem totema, tabuja, kulture in očetomora po Freudu, ali pa kompulzivna dejanja kot antropološki pomen...jap sem bolj psihoanalitični človek, takle mamo ;) .
Po matranju na računalniku, v sobi za izposojo in v veliki litalnici, sem okoli pol štirih zapustila NUK in šla proti centru, da se malo razvedrim. Ker sem imela toliko obveznosti, sem bila po novem letu v mestu samo enkrat. Šla sem v H&m in kupla en moderček s tisto risano junakinjo Betty, pa žametne hlače in majco (roza komplet) od Betty, enake copatke, pa še Snoopy žametne hlače in Hello Kitty zoknčke. Pa še ene lepe roza hlače od trenirke sem dobila in 4 špangice. Lepo ni kaj. Šla sem tudi v Antusa in kupila stiroporna jajca, krog in barve. Pa v Intersport sem zavila malo pošpegat in v Mladinsko po čopiče. Na koncu sm bla dobesedno zmatrana in sem šla proti troli. Petka vozi v Podutik in sem šla danes prvič s trolo od tu. Pri tej nenavadni cerkvi v Podutiku ustavlja.
Ko sem prišla nazaj sem še dala prat perilo in zlikala kar je ostalo. Pa večerjo sm si nardila- pašto z zelenjavo in med tem, ko sem šla dat perilo iz stroja, mi jo je Cani malo popapal!!! Upam, da ne bo kaj narobe zato. Je namreč alergik na strogi dieti.
Potem sem še pospravila današnje zapiske, bukve iz NUK-a, pa vse bukve iz tolminske knjižnjice in iz FDV-jevske knjižnjice.
In Facebook sem prečekirala in novice, pa poročila sem tudi delno videla.
Jst grem cepnt na postlo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar