Dejansko ugotavljam, da človek svoje prve ljubezni ne pozabi nikoli. Mogoče delno ker je pač prva, se zgodi prvič in čutiš metuljčke v trebuhu. Sama definitivno nisem nikoli več čutila (niti približno) kaj podobnega. Oh ja, očitno se prebuja pomlad v meni ;). Pa me nekoliko pesniško navdahne. Sicer pa je danes zunaj zelo lep sonček, tako da ni čudno. Pa še sama sem doma, no, s Canijem.
Rada bi še kak italjanski CD pevk, ki so podobne Lauri, pa ni važno katera. Ampak grrr. moj fotr seveda ne pusti naročat tam, kjer je treba dat številko kartice, kar pomeni, da vse skupaj odpade. Človek bi mu zavil vrat. Sama pa imam Maestro, s katerim nikoli nič ne moreš naročit :/. Čakam boljše čase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar