Francija-noro

V ponedeljek ponoči sem se vrnila iz Francije. Reči moram, da so bili to eni najlepših dni kar jih pomnim zadnja leta. Res je, da se je zgodilo marsikaj in tako človek resnično ugotovi, da se le enkrat živi. Naj še enkrat povem, da se čustev na takem doživetju ne da opisati s parimi stavki. Grupa je bila fantastična (* vsem) in smo se zelo navezali. Vedno smo bili pripravljeni, točni in nobeden ni bil siten. Spoznala sem prijetno družino iz Trsta, Šoštanja ter Kanala pa mojo sosedo na Krivcu, gospo iz Brežic in nekaj drugih, za piko na i pa smo imeli še krasnega vodjo :P. Človek mora iti po svetu, da vidi da se imamo pravzaprav fajn. Kdor nikamor ne gre blizu vidi, potem pa lahko jamra.

Kot že rečeno, prvi dan sem ustala okoli 4h in se odpravila proti JP. Polet smo imeli v jutranjih urah in bilo je neurje kot za stavo. Ko smo prišli, smo imeli krožno vožnjo 3 ure po Parizu, potem smo se nastanili v hotel La Manhatan, zvečer pa šli še s turistično ladjico po Seni in na Eifflov stolp, kjer nas je pošteno stuširalo.

Drugi dan je bil božanski- dolina Loare z gradovi in mestecem Amboise. Ta dan me je najbolj očaral od vseh. Vozili smo se nekako 3 ure v eno smer iz Pariza, najprej do enega in nato do drugega gradu, na koncu pa še sprehod po mestecu.

Tretji dan je bil na programu Louvre in obvezno fotkanje z daVincijevo damo ;). Potem smo si ogledali zapor, kjer je umrla grofica Marija in ostali, pa Notre Dame, čeprav nisem ljubitelj cerkvenega, zvečer pa še pravljični Mont martre, ki je bolj posebna četrt.

Zadnji dan smo se posvetili ogledu Versailesa, ki me je razočaral. V dvoranah se grejo ''moderne razstave'' (beri: alla Pokemon figurce v razkošnih dvoranah. Na vrtovih pa je bila ploha, tako da ni bilo ravno idile. Potem smo si ogledali impresionistične (pa druge tudi) slike v Muse Orsee, popoldne pa še Elizejske poljane s slavolokom in ognjem pod njim. Sledil je tudi krajši šoping.
Naj povem, da imajo francozi pač ''drugačne'' navade, kulturo kot slovenci. Vzamejo si dobesedno čas. Za eno stvar plačat stojiš pol ure in desetkrat jo zavije, kar pomeni, da si kot turist ne moreš veliko privoščiti, ker moreš vedno nekam noret. Avtomobile imajo bolj za prevozno sredstvo kot simbol, kar pomeni, da ga pustijo v folah in sredi ceste, pa grejo kaj iskat in ga že sosed potiska, če mu je napoti. Nepopisno je ciganov in črncev, ki sicer nebi motili, če nebi stalno drezali v turiste in prodajali eifflčke, ki so se mi prav zamerili. Ne znajo angleško, kar pomeni, da je velika nezmožnost komunikacije s turisti.

Kljub temu, bo to eden mojih najlepših spominov v življenju.